Kaktu.si

Informativni center Kaktu.si

Sponzor
AstroKaktus
Portal za informiranje in obveščanje slovenskih ljubiteljev kaktusov in drugih sočnic
AstroKaktus
 
Forum Podatki Članki Koledar del Zanimivosti Povezave Zbirke Kontakt

Zimotrdni kaktusi

Opažanja v naravi

Zelo tipičen primer delno zimotrdnega kaktusa je ravno saguaro (Carnegiea gigantea), ki je razširjen tudi v Arizoni, kjer pozimi temperatura pogosto pade pod -10°C. Poglejmo si mehanizme zimotrdnosti pri tej vrsti.

Carnegiea ima relativno nizek celični osmotski pritisk (0,3-1 MPa) in raztopina te koncentracije bi teoretično zmrznila skoraj pri isti temperaturi kot čista voda. To dejstvo podira predpostavke, da je glavna primarna obramba rastline proti zmrzovanju visoka koncentracija nekakšnih 'antifreeze' snovi oz. sladkorjev v tkivu. Koncentracija snovi znotraj celic se občutno poveča šele takrat, ko se pričnejo pri zmrzovanju v medceličnih prostorih tvoriti kristali ledu, nakar prične voda pronicati iz vakuol. Proces dehidracije celic se prične pri zimotrdnih rastlinah v jeseni že pred zamrznitvijo. S padanjem temperature se prične rastlina pripravljati na zimo in najnižja temperaturna meja preživetja se hitro spušča. Na to naravno izsuševanje ne moremo dosti vplivati, lahko pa porušimo naravno ravnovesje s klasičnim načinom toplega prezimovanja. V toplem prezimovališču rastline iz hladnih področij ne počivajo, ampak črpajo zaloge vode iz tkiva, kar povzroči pretegnjenost rastlin in odmiranje starega tkiva. Prva posledica je napad glivic na konicah korenin, slučajno preživele klorotične in razpotegnjene rastline pa kljub posebni negi težko ozdravimo v naslednji sezoni. Dvestoletno prepisovanje stare literature je v evropskih deželah povzročilo globoko zakoreninjenje nekaterih zmot pri vzgoji teh kaktusov. Poglejmo si nekaj dejstev iz narave.

V hladnih območjih severne Amerike pade jeseni precej padavin, katere kaktusi seveda izdatno izkoristijo. V nekaterih predelih so pogosto prekriti s snegom. V hladnem jesenskem in zimskem vremenu se zemlja počasneje izsuši, tako da lahko kaktusi na teh področjih srkajo vodo iz prsti ves ta čas. Naslednji diagram klime v New Mexicu (Santa Fe), kjer raste nekaj vrst opuncij, Mammillaria wrightii in Pediocactus papyracanthus, bo prikazal nekaj klimatskih značilnosti rastišč severne Amerike:

Logično je, da ta model ne velja za celo Ameriko, vsekakor pa smo v kulturi že opazili, da mnogo vrst kaktusov lepo uspeva ravno preko zime. Na lokalno klimo vpliva preveč dejavnikov, da bi lahko ta dejstva posplošili. Kljub temu pa obstaja neka podobnost med klimo v tem področju in med ostalimi rastišči, kjer rastejo zimotrdni kaktusi. Temperaturni višinski gradienti so podobni, količine padavin so morda v nekem drugem področju razporejene malce drugače, načeloma pa kaktusi v klimi, ki preveč odstopa od te, ne rastejo.

Na naslednjem diagramu je prikazano poprečno nihanje relativne zračne vlage na istem rastišču. Nihanje jutranje in opoldanske vlage v različnih mesecih je povezano s količinami padavin in temperaturo. Po deževnih dneh relativna vlaga proti jutru naraste do rosišča, čez dan pa se giblje nad 30%, kar je za področje z tako malo padavinami sorazmerno visoko.

V pozni jeseni pade toliko padavin, da kaktusom zadostuje za nekajmesečno rast, ki je pač v tem času zaradi nižje temperature upočasnjena. Na prejšnjem diagramu lahko odčitamo količino padavin v jeseni, vlaga pa zaradi nižjih temperatur dolgo ostane v zemlji. Tudi na rastišču Ferocactus acanthodes v severozahodni Sonori pade v jeseni ravno toliko padavin, da zemlja ostane skozi celo zimo vlažna, pa čeprav je že precej mraz! Hočem povedati, da se v naravi kaktusi jeseni ne izsušijo, nasprotno, dobijo dovolj padavin in svetlobe, da počasi rastejo dalje. Korenine kaktusov pričnejo srkati vodo iz zemlje pri vodnem potencialu (tlaku), ki je večji kot negativni osmotski tlak v izsušenih rastlinah. Kolikor bolj rastlini primanjkuje vode v tkivu, toliko manjša je razlika med osmotskim pritiskom v rastlini in vodnim pritiskom v zemlji, zato je idealno, da v rastlinah vedno vzdržujemo nekakšno pomanjkanje vode. V trenutku. ko je rastlina zaradi ustavljanja rasti zasičena z vodo, substrat je pa vlažen, pričnejo korenine odmirati. V naravi v globini 10 cm, kjer je prva plast sesalnih korenin, se prične pritisk vode višati pri 5-7 mm dežja, pri 10 mm pa je ta vlaga dostopna koreninam v tej globini. V višjih plasteh ni korenin, ker zaradi visoke temperature substrata odmrejo. V naših razmerah so te številke malce drugačne zaradi uporabe različnih substratov in raznih načinov gojenja; za zalivanje večjih rastlin naj bi po nekih navodilih porabili 15 litrov vode na kvadratni meter površine (to je 15 mm padavin!), vendar se mi zdi to preveč. Zalivanje v kulturi se še vedno ravna po občutku glede na vrsto rastlin, uporabljen substrat in glede na lokalno klimo. V primerjavo podajam diagram nihanja temperature v hladnem rastlinjaku s klasičnim modelom zalivanja v kulturi.

V kulturi sem opazoval, da so se zimotrdne rastline v deževni jeseni na prostem bolj nagubale in posedle kot suhe rastline v sicer neogrevanem, a vseeno toplejšem rastlinjaku. Zimo so preživele bolje kot v prejšnjih letih, ko sem jih izsuševal že od sredine septembra dalje, saj so bile zaradi normalne rasti v jeseni in postopnega padanja dnevne temperature primerno pripravljene na zimo. V sončnih oktobrskih in novembrskih dneh lahko te rastline še bujno rastejo, saj je svetlobe za fotosintezo v jasnih dneh še dovolj (kaktusi potrebujejo za normalno fotosintetsko presnovo približno 20-25 molov/m2 fotosintetsko aktivne svetlobe dnevno, zaradi deklinacije pa so kaktusi v naših krajih tudi v sončni jeseni izdatno osvetljeni, vendar več o tem v kakšnem drugem članku). Rastline se pri vztrajnem padanju dnevne temperature kljub izdatni vlagi v substratu pripravljajo na prezimovanje, čemur bi lahko rekli pred-zimsko utrjevanje.

Preučevanje klime v naravi in opazovanje obnašanja zimotrdnih kaktusov v kulturi daje malce nenavadno sliko o njihovih življenjskih potrebah. Če skušamo nekatere zimotrdne kaktuse jeseni zgodaj izsušiti, na primer nekatere opuncije ali korifante, ki v naravi rastejo v bolj vlažnem okolju, bodo počasi oslabele. Umetno izsušene rastline imajo nenaraven videz, povrhnjica je svetlejša, a motna, skrči pa se cela rastlina. Zaradi mrazu pravilno dehidrirane rastline so temno zelene barve, na povrhnjici pogosto nastanejo zaradi rasti v hladnem in svetlem rdečkaste srage, areole in bradavice pa postanejo izrazitejše. Neodporne rastline z ustavljeno presnovo zaradi izsuševanja se niso sposobne pripraviti na mraz, struktura tkiv se ne prilagodi na hladne okoliščine in takšna rastlina zmrzne pri prvi ohladitvi. Podobno se zgodi tudi s tistimi rastlinami, ki so zaradi raznih vzrokov mirovale čez poletje in jesen. Posebno poglavje so cepljenke, ki imajo zaradi mirovanja cepiča upočasnjeno presnovo, saj vse nove brste iz podlage sproti porežemo. Zgodi se, da takšna podlaga odmre že pri -3°C, čeprav zdrava v normalnih okoliščinah brez škode prenese -8°C. Tako sem opazoval številne primerke zimotrdnih cepičev na raznih trihocereusih, kjer je podlaga zmrznila že nekaj stopinj pod ničlo, cepič pa je ostal nepoškodovan. Cepljenke, ki so čez poletje normalno rasle, so brez škode prenesle -8°C.

Le redko kateri kaktus pozebe ob prvem mrazu. Na sliki vidimo mlad primerek Coryphanthe bumama, ki raste v mehiški državi Oaxaca. Večina debelobradavičastih vrst iz rodu Coryphantha brez težav prenese kratkotrajne ohladitve, kar je zanimivo, saj v Oaxaci temperatura redko pade pod ničlo.

4. del

AstroKaktus.com
Navodila za gojenje
Slovar pojmov

Rod Pachypodium

Volnata uš

Lophophora williamsii, Peyotl

Kaktus

Prva o kaktusarstvu

Druga o kaktusarstvu

Slabe strani zbiranja kaktusov

Kaktusarski zakoni

Zemlja za kaktuse

Fizikalne lastnosti substratov

Kaljivost semena in dormanca

Presnova kaktusov - uvod

Presnova kaktusov - preživetje v puščavi

Presnova kaktusov - razmnoževanje

Presnova kaktusov - zgradba kaktusov

Presnova kaktusov - organi kaktusov

Presnova kaktusov - funkcija reber

Presnova kaktusov - struktura tkiv I

Presnova kaktusov - struktura tkiv II

Presnova kaktusov - koreninski sistem

Presnova kaktusov-kemijske sestavin tkiv

Procesi presnove - CAM presnova

Procesi presnove - svetloba

Procesi presnove - ohranitev vode

Presnova kaktusov - Vreme

Presnova kaktusov - Bolezni

Ogrevanje rastlinjaka

Alternativno gojenje kaktusov

Sočasno cvetenje kaktusov

Astrophytum asterias cv. Super Knipping

Vegetativno razmnoževanje havortij

Kaktusi in digitalna fotografija

Sejem FlormartMiflor v Padovi

Radioaktivnost in kaktusi

Blosfeldia liliputana Werdermann

Glivična obolenja kaktusov I

Glivična obolenja kaktusov II

Glivična obolenja kaktusov III

Glivična obolenja kaktusov IV

Glivična obolenja kaktusov V

Glivična obolenja kaktusovh VI

Glivična obolenja kaktusov VII

Glivična obolenja kaktusov VII

Frailea grahliana

Discocactus horstii Buin & Bred

Kaj je Cintia odieri

Notocactus kovaricii (Haw.) Krainz

Neolloydia lophophoroides (Werd.)And.

Prezimni kaktusi I

Prezimni kaktusi II

Prezimni kaktusi III

Prezimni kaktusi V

Prezimni kaktusi IV

Če je seme zanič VI

Če je seme zanič V

Če je seme zanič IV

Če je seme zanič III

Če je seme zanič II

Če je seme zanič I

Pediocactus papyracanthus (Engelm.) Benson I

Pediocactus papyracanthus (Engelm.) Benson II

Rod Sclerocactus II

Rod Sclerocactus I

 

Copiright - Zvone Rovšek
Domena Kaktu.si je nastala 1. aprila 2009.