Informativni center Kaktu.si

Stetsonia coryne (Salm-Dyck) Britton & Rose

The Cactaceae; descriptions and illustrations of plants of the cactus family 2: 64-65, f. 95-96, t. 9, 1920

Stetsonia coryne je razvejan stebrast kaktus, ki raste v severozahodnih toplih nižinskih ravnicah Argentine in Bolivije. Je edini predstavnik avojega rodu. Zaradi dolgih tankih bodic je dobil ime argentinski zobotrebec.

Ker je zelo specifična vrsta, nima znanih sinonimov in se zanjo uporablja le to ime. Opisana je le ena variacija, Stetsonia coryne var procera, ki jo je opisal Ritter v Taxon 13: 116. leta 1964, vendar nima statusa popolnoma priznane variacije.

Za stetsonijo se večinoma uporablja ime argentinski zobotrebec.

Ime Stetsonia coryne je dobila po Stetsonu. Vrstno ime coryne izvira iz kegljaste oblike vej (coryne - kegelj).

Opis rastline

Stetsonia coryne je do deset metrov visoko razvejano drevo z do 10 cm debelimi vejami. Cvet je bel, velik, plodovi so dobrih pet centimetrov debele zelene jagode, ki vsebujejo na tisoče semen v beli pulpi. Pulpa je bela in se, čeprav užitna, ne uživa, običajno se uporabi rumenkasta aromatična lupina.

V naravi je to dokaj neugleden kaktus, le mlade, do pol metra dolge veje imajo lep modikast epidermis, na rebrih pa iz areol poženejo do 15 cm dolge črnikaste bodice.

Snovi in sestavine

Stetsonija vsebuje nekaj alkaloidov iz fenetilaminske skupine: anhalidin, anhalonidin, corinein, 3,4-dimetoksifenetilamin, meskalin, 3-metoksitiramin, N-metiltiramin in tiramin

Stetsonije v zbirkah

V zbirkah so stetsonije še kar zastopane, vendar zanje med zbiralci ne pravega interesa. Večinoma jih kupijo mladi zbiralci, nato pa po desetih ali več letih ugotovijo, da je to sicer lepa rastlina, vendar zasede kar nekaj prostora. Mladi del rastline je zelo dekorativen, staro tkivo pa z leti postane skorjasto in postane neugledno. Podobno se dogaja v naravi, kjer so stetsonije dokaj neugledne rastline - olesenele, polomljene, poškodovane, le mladi vrhovi do dolžine 70 cm so lepi z modrikastim epidermisom.

Vzgoja

Pri vzgoji sicer ni nekih posebnosti, saj se jih goji enako kot ostale stebričaste vrste južne Amerike. Bodimo pazljivi le pri najnižji temperaturi; v literaturi je kot najnižja temperatura navedeno 7 ali 8 stopinj pod ničlo, kar zagotovo ne drži. V praksi se pokaže drugače. Tako se morda obnašajo stetsonije iz Bolivijskih planot, Argentinske stetsonije pa slabo prenesejo že nekaj stopinj nad ničlo, če tak hlad traja dlje. Tako stetsonijo lahko štejemo med na mraz občutljive stebričarje, kamor bi lahko prišteli tudi Espostoa, Seticereus, Pilosocereus in podobne.

Na sliki desno je pomrznjeno steblo stetsonije, ki je bila prezimovana slab mesec pri najmanj 3 stropinjah Celzija.

Rastišča: Stetsonia coryne iz Field number database.