Setev

(5. del)

V prejšnjem delu sem opisal nekaj dobaviteljev semen. S tem seveda problem, kako priti do semena, še ni popolnoma rešen. Pogosto slišim kakšnega kaktusar potožiti, da seme kakšne vrste sploh ni v nobenem ceniku ali pa je seme vedno razprodano in mora kupiti rastlino v tujini. Problemi nastajajo tudi pri plačilu in na carini. Najprej bi omenil plačilo: najbolj enostavno je plačilo z mednarodnim poštnim nakazilom na prvem dosegljivem poštnem uradu v tujini. S seboj morate imeti valuto države, iz katere plačujete in naslov prejemnika. Pri teh nakazilih vam prejemnik običajno ne zaračuna nobenih bančnih stroškov. Če pa ne potujete čez mejo, morate devize nakazati pri nas z bančnim nakazilom ali zahtevati ček (v Ameriki sprejemajo le čeke), kar ponavadi ne gre brez računa ali vsaj predračuna in ostalih socialističnih komplikacij. Prejemnik vam pri takem nakazilu včasih zaračuna še bančne stroške oz. bančno provizijo.

V paketu mora biti priloženo fitosanitarno spričevalo, vendar opažam, da naši pregledniki spustijo včasih kakšno manjšo pošiljko čez mejo tudi brez certifikata (ta vas lahko stane v tujini tudi do 45 DEM). Cariniki vam zaračunajo ponavadi pavšalno 3-10% carine, če pa zahtevajo račun, bo carine cca 40% na vrednost blaga.

Izbira semen je za nezahtevne gojitelje enostavna. Zaplete se, ko zahtevnejši kaktusar skuša kupiti seme vrst, ki so doživele več preimenovanj ali pa imajo kup sinonimov. Kot povsod v botaniki je nastala tudi pri kaktejah velika zmešnjava zaradi poplave raznih sinonimov, novo-odkritih neopisanih vrst, variacij in form. Moramo namreč vedeti, da je večina davno opisanih vrst že zdavnaj izginila iz evropskih kolekcij, nekatere vrste so bile opisane v naravi brez ohranitve vzorcev v kulturi, nekateri so opisali rastline v naravi le po videzu brez poznavanja cvetu , kar je pripeljalo do novih kombinacij in do še večjega kupa sinonimov. Poleg tega se botaniki ne pogovarjajo vedno z istim jezikom. Precej vrst po prvo-opisu na istem rastišču niso našli nikoli več. Češki raziskovalec Frič je na primer našel mnogo novih vrst, vendar je za marsikatero postavil kar novo rodovno ime (npr Andanea, Fobea, Thelomastus itd.). Botaniki sedaj težijo k temu, da bi sistematiko poenostavili in jo uredili tako kot se spodobi: sorodnost vrst določajo po cvetu in plodu, nato pa pridejo na vrsto ostale lastnosti rastline. Tako so pred časom prekombinirali skoraj vse Turbinicarpuse, Gymnocactuse in Normanbokee v rod Neolloydia, v rodove Sclerocactus in Pediocactus so dali Coloradoo, Toumeyo in Pilacanthus, med Borzicactuse pa so uvrstili še Matucane in Submatucane itd. Seveda pa vsak specialist skuša napraviti sistematiko po svoje (npr. Backeberg, Buxbaum, Ritter, Ito), vendar v svetu razen v srednji Evropi še najbolj upoštevajo Buxbauma. V Ameriki in ponekod v Angliji najdemo v rodu Neoporterija združene vse vrste Neochilenia, Chileorebutia, Horridocactus, Pyrrhocactus in celo Islaya. V rodovih Parodia, Echinofossulocactus, Ferocactus, Lobivia in drugih najdemo precej sinonimov, ki so največkrat posledica večkratnih opisov iste vrste.

V Ameriki je seveda izvor semena. Dobava semen je še vedno precej odvisna od nabiralcev v naravi, ki so obenem tudi proizvajalci. Seme prodajajo po svojih kataloških številkah rastišča. Naštel bom nekaj najpomembnejših imen in njihovih kataloških oznak v tujih cenikih. Nekateri od teh prodajajo seme le velikim firmam (npr. MESA GARDEN, Belen, USA), nekateri pa ponujajo seme tudi v prodaji na drobno.

Navajam nekaj najbolj znanih:

KK-Karel Knize
FR-Friderich Ritter
Lau-Alfred Lau
HK-Horst Kuenzler
WR-Walther Rausch
HU-Horst,Uebelmann
H-David Hardy
HH-Harry Hall
FO-Felipe Otero
DV-Dirk van Vliet
DC-Denis Cowper
Sch-Schlosser
P-Piltz

SB-Steven Brack

in še precej drugih (Ferguson, Ostolaza, Meregalii, Nilson, Muhr itd.)

V Ameriki še vedno odkrivajo nove vrste, ki so čez nekaj let opisane v revijah, kot so Journal of CSSA, Succulenta, Bradleya, Kakteen (DKG), itd. Vsak mesec je opisanih vsaj pet novih vrst. Kako neraziskan je še naš planet! Koliko nedotaknjenih krajev! Včasih pomislim, da si vse skupaj izmišljajo. Neprestano opisujejo nove vrste Pilosocereusov, Mammillarij, Neoporterij, Turbinicarpusov, noben rod ne ostane nedotaknjen. Seveda se dogaja, da se že v naslednji številki revije pojavijo kritične opazke, ki spodbijajo registracijo kakšne nove vrste.

Spominjam se, da je bilo pred nekaj leti našteto nekaj čez 3500 vrst kaktusov z variacijami in formami vred. Po Mojem zbiru iz raznih leksikonov in poljskih katalogov jih je približno 6500, od tega je najmanj 1500 sinonimov. Pregled teh sinonimov je zanimiv in bo morda objavljen v naslednjih številkah revije ali pa v posebni brošuri, saj je spisek precej obširen. Kompleten spisek kaktusov s sinonimi vred pa lahko zainteresirani dobite pri meni v obliki računalniške kopije na disketi (cca 600 kb, torej disketa 720 kb ali dve po 360 kb).

6. del