Informativni center Kaktu.si

Kaj je Cintia odieri?

Pred nekaj leti sem v prodajnem katalogu semen znanega prodajalca Karla Knizeja opazil meni dotlej neznano rodovno ime Cintia. Čeprav je bilo seme zelo drago (2,2 in 5 USD za 2x po 5 semen s poljsko številko KK 1768), sem naročil nekaj semen in kot po pravilu je vzklilo cenejše seme. Dva sejanca sem takoj cepil na Echinopsis tubiflora in po dveh letih dočakal prve cvetovom podobne tvorbe. Iz drobnega zakrnelega purpurnega zametka cvetu se je najprej pokazal pestič, nato pa je v nekaj tednih nerazviti cvet odpadel. Podobne anomalije včasih nastanejo pri slabo rastočih neoporterijah in parodijah, oba primerka Cintia odieri pa sta kazala tudi druge nenormalne znake rasti kot je delno pomanjkanje klorofila, zato sem zaključil, da je Cintia odieri morda le izrodek. Čez dve leti se je cvet te rastline popolnoma odprl, kljub temu pa mnenja o izrojenosti nisem spremenil.

Kaj bi torej lahko bila Cintia odieri? Po rodovnem imenu bi lahko sodili, da rastlina prihaja iz pokrajine Cinti iz Bolivije, kjer raste nekaj vrst lobivij, parodij, vajngarcij in rebucij. Večina kaktusov iz te pokrajine je pokrita z gostimi svetlimi ščetinami ali bodicami. O sorodnosti z lokalnimi vrstami je težko sklepati, saj nimam nobenih podatkov o razširjenosti tega kaktusa, pa tudi o bližini drugih vrst kaktusov ne vem nič. Po videzu stebla je rastlina nekakšna kombinacija sulkorebucije, vajngarcije in matukane, oblika cvetov pa je najbolj podobna cvetovom sulkorebucij. Vsekakor se v zgradbo in proučevanje podobnosti cvetov ne bom spuščal, saj o tem ne vem nič, ker me pač cvetovi kaktusov nikoli niso kaj dosti zanimali, ne botanično kot tudi ne kot eksotične tvorbe rastlin. Zato je morda bolje, da si nesporazumom v izogib sami ogledate cvetočo rastlinico.

Kot sem že enkrat omenil, sem cvet sintije stežka dočakal, saj so se vsi cvetovi nekaj let zakrneli posušili na areolah kot nekaj-milimetrske tvorbe, iz katerih je štrlel kratek pestič. Po nekaj letih sem končno dočakal polno cvetenje rastline in si cvet tudi natančno ogledal. Ni mi ga bilo žal razrezati in pogledati pod lupo, saj se je cvetje izkazalo kot neplodno. Prerezan cvet je videti nekako takole (skica 1) in če si natančno ogledate, je v plodnici (povečano) videti le nekaj semenskih zasnov, ki nastajajo šele v pozni razvojni fazi cveta. Ne vem sicer, kakšne so te zasnove pri sulkorebucijah, katerim bi bila lahko ta vrsta najbolj sorodna, zapazil pa sem, da so - recimo, pri gimnokalicijih - semenske zasnove tako razvite že v prvih fazah brstenja, ko cvetni popek komaj zapazimo.

Skica 1.

Strukture stebla in prevodnega snopja nisem raziskoval, saj imam na razpolago le nekaj rastlin. Plosko kroglasta rastlina je pričela brsteti pri približno petih centimetrih premera, vendar velikosti rastline v naravi iz tega ne morem oceniti. Same areole so razporejene v nekakšnih pazduhah in me spominjajo na zgradbo Neowerdermannia worwerkii, katere imajo areole podobno zrinjene v pazduhe, vendar o sorodnosti ni niti pomisliti, saj je cvet popolnoma drugačen. Izbokline premera 8-10 mm so naložene po površini kot pri vajngarcijah, kot strešna kritina iz bobrovca. Če si natančno ogledamo glavničaste sulkorebucije (npr. S. crispata), bomo opazili, da je videz izboklin zelo podoben, le da ležijo areole malce nad sredino izbokline. Bradavice se spiralasto zavijajo in rebra niso naznačena. Bodice so stekleno bele in sčasoma malce porumene, ob vznožju pa so komaj opazno temnejše. Dolge so približno 10-15 mm in za eno v zgornjem predelu areole bi lahko rekli, da je srednja. Skica 2. prikazuje videz izboklin in bodic z areolami, na skici 3. pa je čelno in bočno prikazana areola z bodicami.

Skica 2.

Skica 3: areola z bodicami

Cintia odieri je vsekakor precej nezanimiva novost, saj do sedaj ni bila kaj prida omenjena v kaktusarskih revijah. Letos se je pojavila druga vrsta tega verjetno neopisanega rodu v Koehresovem ceniku - Cintia knizii. Slutim, da bodo iz semena zrasle prav take rastline kot je opisana Cintia odieri. Če ne, potem je čas, da ozmerjamo raziskovalce, čemu jih je zaslepilo nekaj mehiških novosti, da so zanemarili južnoameriško floro.

Opomba avtorja 21.4.2000

Iz semena pod omenjeno oznako KK 1768 so zrasle štiri rastline, od katerih sta bili dve z opisanimi značilnostmi, dve pa sta se pokazali kot prava Cintia napina, ki je bila opisana šele kasneje. Cintia odieri je potemtakem le napačno ime vrste Cintia napina. Značilna Cintia napina je na sliki desno.