Informativni center Kaktu.si

Dormanca semena

Seme potrebuje za kalitev predvsem vodo in ustrezno temperaturo. Plodovi dozorijo večinoma koncem rastne sezone. Kljub občasnim ugodnim pogojem mora seme počakati nevzkaljeno na naslednje ugodno obdobje. To omogočijo snovi v semenu, ki začasno preprečijo kaljenje navkljub morebitni vlagi. Temu pojavu pravimo dormanca semena - torej naravna zaščita semena, da vzklije v ustreznem času.

Pri setvi seveda dormanca zelo moti, saj prepreči enakomerno kaljenje semena, ali pa seme sploh ne kali. Obstaja več načinov, kako skrajšati dormantni čas. Najučinkovitejše je pregrevanje, zamrzovanje in drobljenje semena. Za nekatere posebne vrste je učinkovito namakanje v destilirani vodi, žvepleni in fosforni kislini itd. Vse te metode so priporočene za povečanje kaljivosti, kar seveda ne drži. V navidezno nekaljivem svežem semenu je nad 90% živih embrijev. S temi metodami skrajšamo dormantno dobo, ne povečamo pa kalivosti. Vsekakor pa povečamo uspeh pri setvi.

Slika: Dormanca povzroči pri mešanih setvah težave.

Dormanca je kemijska ali mehanska zaščita semena, ki povzroči, da seme vzkali le po odstranitvi te zapore.

Mirovanje svežega semena me namreč zelo moti. Zelo dolgočasno je čakati leto ali dve, da se pojavijo prvi sejanci, pa čeprav jih je potem kar preveč. Nekatere vrste so pri tem zelo vztrajne, npr. melonarji, nekatere mamillarije, parodije, lobivije, opuncije itd. Pri opazovanju kalenja parodij in melonarjev sem ugotovil, da ti kale šele potem, ko se prekuhajo v zaprti posodi na julijski vročini in potem nemoteno kljub vročini rasejo dalje. Zato sedaj seme pred setvijo zaprem v majhne steklene posode in jih postavim pod streho rastlinjaka na direktno sonce. Zrak v posodi se tako segreje na cca 56-60°C. Po nekaj dneh takega praženja seme posejem. Uspeh je neverjeten! Po dveh tednih vzkalijo tudi take vrste, ki sem jih že leta neuspešno sejal (npr neolojdije, parodije, melonarji...), echinocereusi pa v nekaj tednih napolnijo posodo. Seveda podobni pogoji nastajajo tudi poleti pri navadnih pokritih setvah, vendar poletne vročine v teh pogojih ne preživijo vse vrste, pri odkritih setvah pa sejanci propadejo zaradi izsušitve. Zato je pregrevanje semena poceni in učinkovita metoda za skrajševanje časa dormance za večino vrst. Vendar tega ne priporočam nikomur. Ljubitelji namreč že tako zaradi prostorske stiske mečejo seme in sejance na smeti, profesionalci pa bi po nekaj letih prodajali same mamilarije in gimnokalicije. Kljub temu priporočam to metodo za setve redkih vrst, ki nas vedno razočarajo.

Setev domačega semena seveda skriva pasti. Tudi meni se je namreč dogajalo, da sem poleg peščice zanimivih sejancev pridelal na tisoče nezanimivih zelenih mamilarij in gimnokalicijev. To ni posledica bolezni ali nekaljivega semena. Prvi sejanci prerastejo in zadušijo kasneje vznikle rastline in jih moramo zato predčasno pikirati, še preden vzkalijo vrste z dolgo dormanco. Poleti so sveži sejanci zaradi visoke temperature in hitre izsušitve še bolj občutljivi za bolezni kot pri pomladanskih setvah. Vročina povzroča poletni zastoj rasti in v teh pogojih se zelo hitro razvija fuzarij in gniloba. Najbolj ogrožene so vrste, ki sicer najbolje kalijo pri nizki temperaturi, sploh pa tiste, ki so že v normalnih pogojih občutljive za fuzarij, npr. Neolloydia, Ariocarpus, Echinomastus, Echinocactus, Cephalocereus itd. Pri vsakem zalivanju se gniloba širi in noben fungicid ne pomaga več, dokler sejanci v ugodnih pogojih ne poženejo nove korenine.

Po mojih opazovanjih ima večina vrst dormančno dobo od nekaj mesecev do dobre pol leta, torej do naslednje sezone. Med te vrste bi uvrstil rodove Aylostera, Dolichothelle, Echinocereus, Epithelantha, Gymnocalycium, Horridocactus, Matucana, Neochilenia, Neoporteria, Notocactus, Pyrrhocactus, Rebutia in Sclerocactus. Hitreje kalijo Copiapoa, Echinofossulocactus, Leuchtenbergia, Lophophora, Obregonia, Strombocactus in Sulcorebutia, ponavadi že v prvih tednih po setvi. Fraileje kalijo že v dveh dneh, Astrophytumi pa so bolj muhasti. Najbolj žilavi so Escobaria, Gymnocactus, Krainzia, Lobivia, Mammilaria, Neolloydia, Opuntia, Parodia, Pediocactus in Setiechinopsis. S pregrevanjem semena naredimo največ ravno v tej zadnji skupini, sicer jih lahko čakamo več let. Za druge vrste še nimam nobenih izkušenj, pa še te lahko prevarajo, saj se klima pri setvah obnaša vsako leto drugače.