Kaktu.si

Informativni center Kaktu.si

Sponzor
AstroKaktus
Portal za informiranje in obveščanje slovenskih ljubiteljev kaktusov in drugih sočnic
AstroKaktus
 
Forum Podatki Članki Koledar del Zanimivosti Povezave Zbirke Kontakt

Vrtnarski sejem Flormart Miflor v Padovi

Vrtnarski sejem Flormart Miflor v Padovi je Sloveniji najbližji prostor, kjer se na veliki razstavni površini dogaja predstavitev italijanske, pa tudi širše evropske cvetlično-vrtnarske znanosti. Dobra ocena tega sejma se je na slovenski strani pojavila že pred leti, ko nam je z nekaj besedami in slikami sejem predstavil kolega Peter Jerin, ki je kot profesionalni vrtnar sejem obiskal kar nekajkrat. Potrebe po novih tehnologijah so postavile tudi mene v situacijo, da sem se odločil ključne informacije, dobavitelje in nove tehnologije poiskati na tem sejmu. Padova je od Ljubljane oddaljena približno 265 kilometrov. Srednje naporno potovanje je malenkost proti prednostim, ki jih ponuja obisk takega sejemskega prostora, kot je FlormartMiflor. To je eden največjih vrtnarskih sejmov v tem delu Evrope, ki svoja vrata odpira 2x letno (jeseni in spomladi). Obvestila o sejmu lahko dobite na internetnem naslovu http://primavera.flormart.it/

Pred obiskom sejma je priporočljivo predvideti nekaj malenkosti. Sejemski prostor ni namenjen samo profesionalcem, ampak tudi domačim obiskovalcem, vendar je pametno vzeti s seboj vsaj nekaj osebnih vizitk, saj pri morebitnih pogovorih naredite boljši vtis, če se predstavite z vizitko ali celo kot vrtnar. Pričakujte, da bo zelo malo sogovornikov govorilo kakšen drug jezik kot italijanski. Potovanje je prijetno in mirno, če za obisk izberete nedeljo, to pa utegne imeti še nekaj dodatnih prednosti. Če se boste držali avtocest, boste od Ljubljane do Padove vozili največ tri ure, cestnine pa vas bodo stale približno pet tisoč tolarjev (september 2003). V Padovi vas do sejemskega prostora ne bodo vodile oznake, kot smo navajeni iz Celjskega obrtnega sejma, dobro pa so označena sejemska parkirišča. Kot tujec ne potrebujete vabila, vstopite lahko kot tuj obiskovalec in to celo zastonj, ko izročite prijazni deklici za okencem obrazec z vašimi podatki. Proti koncu sejma v nedeljo ob 17 uri, je možno rastline tudi kupiti, vendar večino boljšega blaga že prej rezervirajo in odkupijo lokalne cvetličarne. Uradno to ni prodajni sejem, zato utegne biti nekaj težav pri iznosu blaga, če pravočasno ne poskrbimo za ustrezne dokumente za iznos.

S kolegom Marjanom sva planirala že obisk spomladanskega sejma, vendar so naju obveznosti prepričale v prestavitev na jesenski termin. V nedeljo ob 7 uri zjutraj sva s polnim tankom bencina, sita in spočita, z rezervnimi čevlji, tremi sendviči in plastenko pijače odrinila na pot. Po treh urah enostavne in mirne vožnje sva prispela v Padovo in takoj opazila oznake za sejemska parkirišča. Odločila sva za varno varianto in parkirala avto na prvem prostoru, ki je bil za to označen. Uničila sva sendviče in pol rezerve pijače, medtem pa opazovala manjše skupine ljudi, ki so vsi odhajali čez cesto v isto smer. Najin sklep je bil logičen, da tolikšna masa ljudi lahko odhaja le na sejem. Sledila sva jim, medtem pa ugibala, če ne gredo morda k nedeljski maši. Nizka starost udeležencev naju je prepričevala, da taka mladež verjetno ne hodi v cerkev. Po krajšem sledenju koloni sva res prispela do vhoda na cerkveno dvorišče, kamor so trumoma vstopali ljudje, med katerimi so bili starci precej redki. Po krajšem obveznem krohotu sva vprašala nekaj mimoidočih, kje se vendarle dogaja vrtnarski sejem. Smešno je bilo tudi to, da je šele tretja - črnolasa mladenka - odgovorila na najino perfektno angleščino. Sejem naj bi bil za drugim semaforjem na desni strani, približno slabe pol ure hoda stran, sicer pa bi se lahko peljala tja tudi z avtobusom. Po kratki oceni mladinkine in najine koračne hitrosti in možnosti, da po napačni izbiri avtobusa hojo podaljšava na nekaj ur, sva izbrala tistih "dvajset minut" hoje. Po tri-četrt ure sva našla sejemsko stavbo. Oznak in kažipotov za sejem nisva opazila. Navsezadnje niso niti potrebne, ker je cesta res vodila do sejma, le v pravo smer je bilo treba iti.

Parkirišče za sejemskim prostorom je bilo napol prazno. Kaže, da so za sejemska označena vsa parkirišča v Padovi, vendar se ne bi čudil, če bi našel kakšno oznako še v okoliških vaseh.

Vstop za tuje obiskovalce je urejen tako, da obiskovalec izpolni obrazec s svojimi podatki in prejme brezplačno vstopnico za sejem. Prijazna uslužbenka naju je povprašala po vizitkah, vendar sva se spretno izgovorila, da jih nimava s seboj, saj šele začenjava s poslom. To zgodbo sva kasneje ponavljala kar pogosto in je bila kar učinkovita, saj so bili tujci prava redkost in so naju - na moje presenečenje - kar upoštevali. Verjetno je bilo temu tako tudi zaradi najinega resnega, pol-profesionalnega pristopa in balkanskega šarma. Sejemski prostor obsega najmanj dvanajst velikih in nekaj manjših hal, na odprtem prostoru pa razstavljajo ponudniki rastlinjakov, velikih strojev in materialov za ureditev okolja. Takoj sva naletela na manjšega ponudnika kaktusov, pa še enega, in v isti hali še dva ali tri, kar naju je spodbudilo v sistematski pregled in ustavljanje le pri razstavljavcih, ki so prikazali za naju potencialno najbolj zanimive zadeve. Cilj je bil najti ponudnike lončkov, substratov, ogrevalnih naprav, senčil, novih tehnologij, predvsem pa sva se ustavljala pri vseh razstavljavcih kaktusov. Zanimiv je bil pogovor z večjimi proizvajalci, ki so ponujali tudi nekaj uvoženega blaga iz Kanarskih otokov, med ponudniki ogrevalnih naprav in druge tehnike pa sva se povsem po naključju obrnila na tiste, ki imajo zastopstva tudi v Sloveniji, kar kaže, da se naši uvozniki obračajo na boljše proizvajalce v tujini. Pri proizvajalcih plastike sva našla razne oblike lončkov, vendar za kvadratne lončke manjših dimenzij ni bilo nobene ponudbe. Kaže, da bo treba trde lončke številka 5 in 6 res iskati na kakšnem ožje specializiranem kaktusarskem sejmu, ne na vrtnarskem.

Skoraj vsak razstavljavec je imel v ekipi vsaj enega člana, ki je vsaj za silo lomil angleščino. No, povprečje angleško govorečih je bilo vseeno precej nizko za tako razvito državo kot je Italija.

Med prvimi sva se ustavila pri lastniku firme, ki je ponujal pakirano lavo. Ponosno nama je razkril vso zgodovino podjetja in prednosti uporabe lave kot dodatka k substratom za gojenje rastlin. Njegov razstavni prostor je bil sicer majhen, vendar zelo viden, saj je vanj postavil pet metrov visok gaber kot simbol uspeha, predvsem pa kot demonstracijo pozitivnih lastnosti lave, v katero je bil gaber posajen. Razjasnil nama je tudi prednosti lave pred vulkanskim pepelom (pumice) in perlitom. Po daljšem pogovoru smo se dogovorili, da z Marjanom postaneva uvoznika lave za Slovenijo, dobavitelj pa nama bo najprej poslal razne vzorce lave.

Med razstavljavci sva naletela tudi na ponudnika netreskov, ki nekako ni sodil na ta sejem, saj je bil bolj navdušenec kot trgovec. Njegov razstavni prostor je bil majhen, vendar nabit z alpskimi rastlinami in Sempervivumi. Lastnik še ni nikoli slišal za velika imena v svetu netreskov, kot sta Jure Slatner in Gerard Dumont, zato ga je Marjan natanko seznanil z dogajanji in trendi na tem področju. Fant je ponujal gomile redkih in celo zaščitenih rastlin kot je na primer planika, med rastlinami pa so bili tudi na Donački gori sveže nabrani juvanovi netreski po dokaj nizki veleprodajni ceni.

Echinocactus grusonii

Kaktus, ob katerem bi se ustavil vsak kaktusar. Tudi Marjan se je. Ob ceni se ni samo ustavil, ampak tudi sedel.

Pri enem od manjših ponudnikov kaktusov sva izvedela, da so 4 centimetre visoki kaktusi stari samo eno leto. Firma je torej kopirala hiper-vzgojne metode našega člana Petra Jerina, ki je s svojim lastnim znanjem in metodami uspešno gojil tako velike kaktuse v enem letu že pred petnajstimi leti. Lastnika sva poučila, da naj bo previden pri podajanju takih informacij, ker lahko pride do mednarodne tožbe zaradi kraje metode enoletne vzgoje kaktusa do prodajne velikosti, če je odkritelj metode to zaščitil z avtorskimi pravicami in bi za krajo ideje slučajno izvedel.

Ogled rastlinjakov na odprtem razstavnem prostoru je sprva obetal veliko. Po bolj natančnem pregledu in krajših debatah s predstavniki podjetij sva ugotovila, da obstaja precej tehnologije za opremljanje rastlinjakov. Lopute za zračenje, senčila, namakalna tehnika, pomične mize, skratka vse, kar bi si vsak gojitelj želel imeti za svoje rastline. Vse sanje se v trenutku razblinijo, ko povedo ceno. Le malo katera reč iz teh aluminijastih monstrumov je resnično vredna svojega denarja, ker je vse narejeno za profesionalne vrtnarje, amaterskih alternativ takih dimenzij pa ni. Aluminijasti profili, ki se ne dobijo v redni prodaji, pomične lopute, ventili in črpalke, ki so izdelane za ravno ta namen, mize, ki bi se verjetno sesedle pod težo peska in kaktusov, ventilatorji, ki poženejo na deset-tisoče kubičnih metrov zraka v uri, vse je videti čudovito, če imaš v žepu deset milijonov tolarjev in ne razmišljaš, kolikšna je tvoja plača, in še bolj pomembno, kaj boš za ta denar pravzaprav dobil. Zaključek je tak, da je vse predrago, vendar pri tem pozabiš, da brez tega ne moreš gojiti rastlin enake kakovosti kot jih lahko tvoja konkurenca, ki pač tako opremo ima. Na koncu koncev pa so ponujali zraven tudi plastenike naših dimenzij in za naše žepe, vendar le za vrtičkarsko gojenje paradižnikov. Obisk tega prostora pa ni bil popolnoma neploden. Če že z rastlinjaki ni bilo pravega uspeha, je najina sogovornica v enem od rastlinjakov prepričljivo pritegnila Marjanovo pozornost. Poduk, da je na slovenski strani polno brhkih deklet, je pogorel na celi črti, zato sem poskusil s finančno varianto in mu pojasnil, da bo imel pri razmerju z italijansko deklico precej prevoznih stroškov. Ta argument je padel na zelo plodna tla, tako da nisem izgubil sopotnika že na polovici ogleda sejma.

Ogrevalna tehnika ne kaže veliko alternativ, kar sva občutila pri najinem povpraševanju za grelnimi napravami manjših moči. Pod nazivno močjo dvajset kilovatov enostavno ni možno dobiti nobenega gorilnika razen onega za varjenje Izotekta. V ponudbi so trije tipi ogrevalnih naprav: navadni gorilniki brez odvajanja dimnih plinov z močjo od 20 kilovatov navzgor, mobilne grelne naprave s toplotnim izmenjevalcem in močjo od 20-50 kilovatov in stacionarne grelna postaje z močjo nad 50 kilovatov. Modeli brez odvajanja plinov so po priporočilih proizvajalca še najbolj primerni za ogrevanje taščine sobe, še posebej, če prostor nima dobrega zračenja. Uspeh in izkoristek je v takem primeru zagotovljen. Drugače pa proizvajalci za v rastlinjake v kombinaciji z grelcem predlagajo še dokup dodatne opreme (sveče), seveda z doplačilom. Izkoristki teh naprav so baje zelo visoki, vendar noben proizvajalec nima dokumenta o dejanskih meritvah. Po drugi strani pa noben vrtnar ne razmišlja o porabi energije drugače kot o strošku, ki ga vračuna v ceno izdelka, kar je tudi prav. Nasprotno pa amaterski gojitelji najprej pogledamo ceno in izkoristek naprav, ker želimo s pol soda kurilnega olja greti kaktuse skozi najtršo zimo.

Naprave za filtriranje vode in namakalni sistemi so se mi zdeli preveč robustni za uporabo v naših rastlinjakih. Dejansko sem teden kasneje našel dosti bolj priročen filter za vodo kar v domači trgovini. Sadilni stroji so bili zanimivi za ogled, videla pa sva tudi enostaven sejalnik, ki pa naju je krepko presenetil s ceno, saj tistih par prevrtanih plošč in plastičnih cevi nikakor ni bilo vredno 500 evrov, kolikor je za napravico hotel imeti proizvajalec. Tako reč lahko z malo natančnosti izdela vsak obdelovalec kovin. Poleg tega je s to napravo možno le sejanje okroglih semen, kar pa v primeru kaktusov odpade. Vsekakor pa je ideja tako dobra, da bi se jo splačalo uporabiti.

Za celoten sejemski dogodek je bila postavljena samo ena manjša stojnica s postrežbo hrane in pijače. Nič kaj spodbudno za slovenske obiskovalce, saj smo navajeni, da je sejem predvsem pivski dogodek. Pivo je drago in zanič. Na srečo sva pred tem zaradi visoke stopnje dehidracije spustila nižje najin prag distance do degustacij pijač na sejmih in obnovila zmanjšane zaloge vode s še kar pitno kislo vodo nekega italijanskega proizvajalca že med ogledom sejma. Med degustacijo naju je s predstavitvijo nove metode pri izdelavi umetnih gnojil zabaval predstavnik neke firme, ki je še kar nekaj vedel, za kaj gre. Glede na visok potencial kupca, ki sva ga izžarevala je bil kar neverjetno vztrajen.

Po ogledu vseh hal sva se vrnila v nakupovanje, saj so po četrti uri pričeli rastline razprodajati. Večinoma sva bila neuspešna, saj so bile vse lepše rastline že rezervirane ali pa so celotno ponudbo odkupile lokalne cvetličarne. Tak primer je bil ravno firma Cactusmania, katerih rastlinjake smo obiskali poleti med izletom v Monaco. Preden sva si izgovorila kakšno bolj zanimivo rastlino, so nama prijazno pojasnili, da so vse rastline razen nekaj drobnarij že prodane, med njim tudi lepa kristatna oblika Machaerocereus eruca, ki je z nizko ceno 1500 evrov takoj pritegnila Marjana. Cena je povsem sprejemljiva, saj je potrebno za razvoj in izdelavo take rastline veliko znanja in časa. Vrnila sva se na razstavni prostor firme, ki je prodajala tudi iz Kanarskih otokov uvožene rastline in si izborila dve rastlini. Najlepše primerke sva z zvito, a enostavno metodo hotela pridobiti zase. Po Marjanovem nasvetu sem poskusil precej nerodno zamenjati rezervacijski listek s prekrasnega ferokaktusa na neko bolj oguljeno rastlino in si pri tem mirno žvižgal staro dobro melodijo 'Na planincah sončece sije'. To je opazil šef stojnice in z nasmeškom podobnim tistemu iz risanke Mumbly godrnjajoče postavil etiketo zopet nazaj. Naslednjo sekundo sem se zaradi tega res malo nerodno počutil, a me je Marjan potolažil, da Zvoneta iz Litije nihče ne pozna in da naj se ne sekiram, saj so včasih Italijani še bolj iznajdljivi. Med mojim nesramnim početjem pa je moj sopotnik s svojim šarmom prepričal predstavnico firme, da je spustila ceno kar na polovico. Najini pogajalski argumenti za nižanje cene so bili zaradi nakupa dveh kosov rastlin zelo močni. No, doma sem iz njihovega cenika razbral, da je bila cena s popustom vred še vedno za dva evra višja kot je njihova velikoprodajna cena, torej ženska ni naredila firmi niti centa izgube.

Zataknilo se je pri izhodu. Zajeten zamorec je ustavljal obiskovalce z rastlinami in spuščal mimo le tiste, ki so pokazali nek dokument. Marjan se je v gneči nekako zrinil mimo, za njim pa še jaz, saj sem upošteval njegov nasvet, da se je treba v takih situacijah narediti neumnega. No, prav dosti se mi ni bilo treba delati, pa tudi nasvet je deloval.

V dobrih dvajsetih minutah je bila opustošena cela hala, v ostalih pa so pospešeno odvažali rastlinje. Pri izhodu so ženske ruvale pelargonije kar iz okrasnih korit. Pa pravijo, da smo balkanci? Pojdite enkrat v nedeljo ob pol petih popoldan na sejem FlormartMiflor!

Čakalo naju je še tričetrt ure pešačenja do avta. Po ulicah Padove so se potepali mladi potepuhi, ki pa razen potikanja po ulicah očitno niso imeli nikakršnih drugih namenov. No še en namen je bil vseeno očiten. Eden od njih, krožeč z biciklom okoli naju, bi namreč neizmerno rad preizkusil in si nepovratno sposodil mojo 5 megapikslov težko kamero, istočasno pa ugotovil, koliko denarja nama je ostalo od nakupov. Verjetno so ga dolge bodice Ferokaktusov in Marjanova nesramna mimika prepričali, da si raje izbere enostavnejšo žrtev. Sicer je pa s kolesom vred segel Marjanu le do komolcev, povrh tega pa bi ga že moj zasuk v levo s ferokaktusom v roki predelal v precej gosto našpiljeno klobaso.

Če sva prav kulturno zapustila balkanizirano sejemsko stavbo, sva zaradi neodložljivih fizioloških potreb sklenila po balkansko odtočit najina zvrhano polna mehurja v grmovje poleg parkiranega avta. Meni je uspelo, Marjanu pa je skrajno nujno opravilo preprečil prihod edinega Slovenca, ki sva ga srečala v Padovi. Ta je po naključju opazil najino avtomobilsko registracijo in v eni sapi povedal, da je Ljubljančan, in da že več kot štirideset let živi v Padovi, poročen z Italijanko. Glede na njegovo čisto in jasno slovenščino sem sklenil, da smo Slovenci očitno jezikovno zelo nadarjeni, pa naj bo to ohranitev domačega ali učenje tujega jezika.

Priprava na potovanjeNamesto na avtocesto sva pomotoma zavila na lokalno cesto proti Benetkam. Vožnja po tej gosto naseljeni pokrajini bi bila drugače zelo prijetna, vendar neplanirane pol ure podaljška vožnje ni bil najin namen. Pazite torej, ko se v Padovi usmerite na avtocesto proti Benetkam. Poiščite malo zeleno oznako za avtocesto, ne sledite velikim modrim tablam!

Cariniki so naju od daleč pogledali, rekli pa niso nič. Kot minister Gregor. Pač, nedelja je gospodov dan.

Malo pred slovensko mejo sva ugibala, kje na slovenski strani je kakšna dobra picerija, in ugotovila, da na najino žalost nimava pojma o slovenskih gastronomskih ponudnikih. Po krajšem telefonskem klicu sva imela zagotovljeno vegetarijansko večerjo s prekajeno svinjsko šunko in salamo kar pri meni doma.

Sejem FlormartMiflor je torej vreden obiska. Za nakupovanje rastlin to ni ravno najboljši prostor, če pa iščete vrtnarske informacije, opremo in nove ideje, pa vam obisk tega sejma toplo priporočam. Vsekakor se je pred tem priporočljivo vsaj nekaj časa družiti z Dušanom Mravljetom.

Kaktus je res lep, vendar ga bo treba peljati še 300 kilometrov do doma.

Posebna zahvala gre kolegu Marjanu Donku, ki je skrbel za prijetno družbo in zelo kvalitetno prevajalsko delo, sploh pa za njegovo izdatno sodelovanje pri pisanju tega napol resnega potopisa.

AstroKaktus.com
Navodila za gojenje
Slovar pojmov

Rod Pachypodium

Volnata uš

Lophophora williamsii, Peyotl

Kaktus

Prva o kaktusarstvu

Druga o kaktusarstvu

Slabe strani zbiranja kaktusov

Kaktusarski zakoni

Zemlja za kaktuse

Fizikalne lastnosti substratov

Kaljivost semena in dormanca

Presnova kaktusov - uvod

Presnova kaktusov - preživetje v puščavi

Presnova kaktusov - razmnoževanje

Presnova kaktusov - zgradba kaktusov

Presnova kaktusov - organi kaktusov

Presnova kaktusov - funkcija reber

Presnova kaktusov - struktura tkiv I

Presnova kaktusov - struktura tkiv II

Presnova kaktusov - koreninski sistem

Presnova kaktusov-kemijske sestavin tkiv

Procesi presnove - CAM presnova

Procesi presnove - svetloba

Procesi presnove - ohranitev vode

Presnova kaktusov - Vreme

Presnova kaktusov - Bolezni

Ogrevanje rastlinjaka

Alternativno gojenje kaktusov

Sočasno cvetenje kaktusov

Astrophytum asterias cv. Super Knipping

Vegetativno razmnoževanje havortij

Kaktusi in digitalna fotografija

Sejem FlormartMiflor v Padovi

Radioaktivnost in kaktusi

Blosfeldia liliputana Werdermann

Glivična obolenja kaktusov I

Glivična obolenja kaktusov II

Glivična obolenja kaktusov III

Glivična obolenja kaktusov IV

Glivična obolenja kaktusov V

Glivična obolenja kaktusovh VI

Glivična obolenja kaktusov VII

Glivična obolenja kaktusov VII

Frailea grahliana

Discocactus horstii Buin & Bred

Kaj je Cintia odieri

Notocactus kovaricii (Haw.) Krainz

Neolloydia lophophoroides (Werd.)And.

Prezimni kaktusi I

Prezimni kaktusi II

Prezimni kaktusi III

Prezimni kaktusi V

Prezimni kaktusi IV

Če je seme zanič VI

Če je seme zanič V

Če je seme zanič IV

Če je seme zanič III

Če je seme zanič II

Če je seme zanič I

Pediocactus papyracanthus (Engelm.) Benson I

Pediocactus papyracanthus (Engelm.) Benson II

Rod Sclerocactus II

Rod Sclerocactus I

 

Copiright - Zvone Rovšek
Domena Kaktu.si je nastala 1. aprila 2009.