Kaktu.si

Informativni center Kaktu.si

Sponzor
AstroKaktus
Portal za informiranje in obveščanje slovenskih ljubiteljev kaktusov in drugih sočnic
AstroKaktus
 
Forum Podatki Članki Koledar del Zanimivosti Povezave Zbirke Kontakt

Koreninski sistem

Nova tkiva nastajajo tudi v koreninah. Tkiva glavnih korenin se večajo z rastjo koreninskega meristema na robu koreninskega kambija. To je večslojni tvorni centralni meristem, ki je sestavljen iz treh samostojnih inicialnih plasti celic, iz katerih nastajajo tkiva koreninske čepice (kaliptre), povrhnjice, skorje in stržena oz. sredice korenine. Lego inicialnih plasti in smeri nastajanja tkiv si najlaže razložimo s pomočjo skice, ki shematsko prikazuje strukturo koreninskega vršička.

Skica: Struktura koreninskega vršička

Vrh korenine nastaja iz treh različnih plasti tvornega tkiva (temnejše črte). Zunanja dermato-kaliptrogena plast tvori koreninsko čepico (kaliptro) in protodermo, iz katere kasneje nastane rizoderma. Druga, srednja plast inicialnih celic tvori skorjo z endodermo, notranja plast pa perikambij in sredico korenine. Koreninski laski nastajajo nekaj mm nad koreninskim vršičkom iz posebnih manjših epidermskih-rizodermnih celic-trihoblastov, ki imajo zelo zgoščeno plazmo in nimajo meristemskega značaja. Povečava (100 x).

 

 

Glavne korenine

Kaktusi, ki imajo v telesu dosti sočnega tkiva, običajno v sredici korenin ne vsebujejo večje količine sočnih parenhimskih celic. Povrhnjica korenine - rizoderma - ni prekrita s kutikulo in nima plasti kutina. Koreninski laski nastajajo nekaj mm nad vrhom korenine. Preden rizoderma popolnoma odmre, se prično subepidermske celice postopoma spreminjati v plutaste, ki pa vseeno ostanejo žive, ker se poleg celulozne stene začne nabirati plast suberina.

Kaktusi imajo več tipov korenin:

- horizontalen sloj korenin v globini 5 - 15 cm. Najdemo jih pri večini stebričarjev, opuncij in velikih kroglastih kaktusih.

- poleg horizontalnih imajo še vertikalno glavno korenino- vertikalne stranske vlaknate korenine poganjajo direktno pod rastlino in srkajo snovi iz zgornjih plasti zemlje. Najdemo jih pri nekaterih manjših kroglastih in valjastih kaktusih. - korenaste z malo stranskih korenin imajo Lobivije, Frailea...

- gomoljaste, ki nastajajo z spreminjanjem lesene koreninske sredice v sočno tkivo. Sočno tkivo nastaja iz sekundarnega ksilema, ki nima vlaken. Najdemo jih le pri nekaterih tipih gomoljastih tefrokaktusov in opuncij.

- gomoljaste, ki nosijo večino sočnega tkiva namesto nadzemnega stebla. Najdemo jih pri peniocereusih

- gomoljaste s posebno strukturo, kjer je večina sukulentnega tkiva v skorji korenine, nekaj sočnih celic pa je tudi v sredici.

- adventivne, sekundarne zračne korenine.

Koreninski laski

V dolgotrajnih sušnih obdobjih se prst okoli korenin popolnoma izsuši. Kljub veliki razliki v vlažnosti in osmotskem pritisku med prstjo in koreninami pa ne pride do izsuševanja korenin, ker v suhih obdobjih rastlina ohrani le z lubjem zaščitene glavne in nekaj stranskih korenin. Pri padavinah se vrhnji sloj prsti popolnoma namoči, spodnje plasti pa ostanejo suhe. Rastlina v nekaj dneh popolnoma obnovi zaloge vode s pomočjo koreninskih laskov. Ti se razvijejo iz posebnih celic rizoderme (koreninski primordij), ki so skriti pod skorjo lubja starih korenin. Ko je voda dostopna, se vakuole trihoblastov napijejo vode, nakar pride do zelo hitrega podaljšanja celic. Koreninski laski so opazni že nekaj ur po namakanju, saj je za podaljšanje celic potrebno le malo celične rasti.

Skica korenine s koreninskimi laski:

Po dolgotrajnih sušah se takoj po dežju v nekaj urah pojavijo koreninski laski, ki torej niso posledica delitve meristemskih celic koreninskega kambija, ampak nastanejo s podaljševanjem latentnih celic pod skorjo starih korenin. Na naslednji skici vidimo rast koreninskega vrha in nastajanje vodnih koreninic.Skica Razvoj koreninskih laskov (shematsko).

Ko se zemlja prične izsuševati, se dežne korenine ovenijo in odpadejo (odmrejo). Glavne korenine so nato spet pripravljene na sušo.Izsušitev korenin

Kaktusi lahko po dežju vpijejo preko korenin v nekaj urah občutno veliko količino vode. Koreninski laski lahko nastanejo v nekaj urah, reže pa se prično odpirati že prvo noč po prekinitvi sušnega obdobja. V splošnem imajo kaktusi plitve korenine. Poprečna globina, kjer je največ korenin, je okoli 10 cm. Tudi veliki stebričarji imajo kljub zelo globokim koreninam največ koreninske mase v plitvini do 30 cm. Na spodnjem diagramu si lahko ogledamo prirast korenin Feroacatusa acanthodes v 15 dneh po dežju.

Diagram Prirast korenin F. Acanthodesa v mm/cm3 prsti v globini do 30 cm (po Nobel, Gibson, Cactus Primer)

Ko se prične zemlja izsuševati, se izsuši tudi del korenin. Voda se izgubi predvsem iz povrhnjice, skorje in periderme korenin, ne pa tudi iz stržena. Izsušitev zunanje plasti korenin prepreči nadaljni pretok vode iz sredice. Korenine so torej nekakšen enosmerni ventil, ki preprečuje vračanje vode v izsušeno zemljo. Zanimivo je, da korenine reagirajo na izsušitev še hitreje kot na zalivanje (Nobel, Sanderson, 1984). V nekaj dneh po izsušitvi substrata se prevajanje vode skozi korenine zmanjša za 700 krat, čeprav ostane steblo sočno. Ko se korenine izsuše, se obenem skrčijo in ustvarijo tanko zračno plast med korenino in obdajajočo zemljo in tako preprečijo neposreden stik med korenino in suhim substratom

Cefalij

Cefalij je v gosta spiralasta gomila plodnih areol na temenu, iz katere izraščajo cvetovi. Pred nastankom cefalija rastlina ne cveti. Cefalij nastaja zelo počasi, zato je tkivo pod cefalijem sestavljeno iz zelo majhnih,. meristemskim podobnih celic, iz pravajalnega snopja pa vodi k areolam cefalija zgoščen sistem žil. Psevdocefalij je tvorba, ki nastaja iz ene strani temena navzdol na steblih nekaterih velikih stebričarjev iz rodu Cephalocereus in Espostoa. Cvetovi nastajajo na bočnem delu stebla, vsaka areola pa je pokrita z gosto prevleko dlak. Tu sicer ni popolnima razjasnjeno, ali imajo vse vrste psevdocefalijev podobno zgoščeno tkivo kot pravi cefaliji, ali je to področje zgrajeno iz normalnih plodnih areol z bolj gosto dlakasto prevleko.

Beseda cephalium v latinščini pomeni glava. Zaradi imena je pojem cefalij različno tolmačen. Nekateri smatrajo za pravi cefalij le tisto simetrično tvorbo, ki se nahaja na sredini temena rastline, torej je pojem obravnavan dobesedno. Po tem tolmačenju imajo pravi cefalij le melonarji, Backebergije in podobni. Drugi priznavajo za cefalij vsako tvorbo, ki ima posebno zgoščeno plodno strukturo, vendar izločajo vrste, ki imajo cvetno področje normalno, a pokrito z gosto volno. Po tej razvrstitvi imajo pravi cefalij bakebergije, melonarji, espostoje, cefalocereusi in diskokaktusi, ki ponekod izpadejo iz obeh uvrstitev, čeprav imajo pod gosto volno spremenjeno plodno strukturo.

Cefalij nima razvojne teorije. Ugibamo lahko, ali se s tako ščetinasto ali volnasto prevleko zaščiti teme in cvetje, ali se na ta način zaradi bližine cvetov stimulira samooploditev in koliko rastlina s tako zaščito pridobi glede na to, da je za izgradnjo cefalija potrebno veliko organskih snovi. Po drugi strani pa je lahko cefalij produkt rastlinske ekonomije, saj je za izdelavo ene plodne areole glede na celotno rastlino potrebno manj drugih tkiv (rebra, sočno tkivo in debele bodice). Primarna skorja melonarjev je zelo dolgoživa tvorba in presnova v optimalni količini presnovnega tkiva zadostuje za izdelavo in prehrano plodnega cefalija.

BrstenjeBrstenje in nastanek vej je pri kaktusih bolj redkost kot pravilo, saj se večina pazdušnih brstov kmalu spremeni v areole, ki so namenjene izdelavi bodic in cvetov, ne pa brstenju. Čeprav rastlina ohrani nekaj mladih brstnih areol za primer poškodbe temena, se čez nekaj let tudi te spremenijo v cvetne, nadomestijo pa jih mlajše. Očitno teme večine kaktusov nadzoruje in zavira rast stranskih brstov, čemur pravimo apikalna dominanca. Če kaktus obglavimo, se razvija brstenje spodnjega ostanka rastline kontrolirano. Iz zgornjih areol se pojavi nekaj brstov, ki spet ohranjajo nadvlado teh nekaj temen. Nekateri stebrasti kaktusi se razvejijo v drevesa z 10 ali več vejami, vendar se veje pojavijo šele dobre pol metra pod glavnim temenom. Stranske veje so torej le redko višje kot glavne. V teh primerih očitno apikalna dominanca na neki razdalji od temena nima več tako močnega vpliva na rast stranskih brstov. Nekateri kaktusi brstijo iz zrelih stebel iz prejšnje sezone, brstijo pa v času mirovanja, ko snovi, ki nadzirajo temensko dominanco, ne morejo prehajati iz temena v spodnje dele rastline. Le nekateri gomilasti kaktusi brstijo blizu temena, kar kaže na igubljeno nadvlado temena nad poganjki zaradi nastajanja različnih form kaktusov.

Temenska dominanca je verjetno posledica hormonske kontrole, s katero temenski meristem nadzira nekontrolirano brstenje iz spodnjih delov rastline. Pri nesukulentnih, bolj raziskanih rastlinah je že znano, da pri nastajanju mladih celic v apikalnem meristemu nastajajo velike količine hormonov, ki kontrolirajo rast vršička in stranskih poganjkov. Pri kaktusih hormonske poti temena še niso natančno raziskane, zato lahko o taki hormonski kontroli le ugibamo.

Oblikovanje orgel

Kdaj prično iz glavnega stebla izraščati veje? Pri meritvah višine stebričarjev na rastiščih so ugotovili, da večina vej na Pachycereusu pringlei raste pri tleh na 1/5 višine glavnega stebla, pri Myrtilocactusu cochal pa na 1/10 stebla. Na ta način nastajajo tudi takoimenovani orglarji, katerim večina stranskih vej izrašča iz starejših blizu tal. Brstenje blizu tal je značilno za populacije stebričarjev, ki rastejo v zelo vroči klimi, med trnastim grmovjem rastoči pa brstijo malo nad višino ostale vegetacije.

Način razvejanja stebla ni odvisen le od genetskih zapisov rastline, ampak, sodeč po variabilnosti kaktusov v naravnem okolju, tudi od vplivov okolja. Višina brstenja glede na vrsto okolja je le eden aspekt oblikovanja kaktusov, glede na verjetnost, da hormoni uravnavajo generalno obliko kaktusov, pa bi lahko postavili teze tudi o drugih učinkih okolja pri oblikovanju kaktusov.

Prilagoditev višina kaktusov na lokalne svetlobne razmere

Razvoj stebričarjev težko povežemo s prilagajanjem stebla glede na svetlobne razmere, dognano pa je, da je lahko višina variacij neke vrste na različnih rastiščih z različnimi svetlobnimi lastnostmi prilagojena na lokalne razmere. Višina drevesastih opuncij, ki rastejo na Galapaških otokih, je od otoka do otoka različna, saj je različno bujna tudi ostala vegetacija, ki te opuncije zasenči.

Nadaljevanje

AstroKaktus.com
Navodila za gojenje
Slovar pojmov

Rod Pachypodium

Volnata uš

Lophophora williamsii, Peyotl

Kaktus

Prva o kaktusarstvu

Druga o kaktusarstvu

Slabe strani zbiranja kaktusov

Kaktusarski zakoni

Zemlja za kaktuse

Fizikalne lastnosti substratov

Kaljivost semena in dormanca

Presnova kaktusov - uvod

Presnova kaktusov - preživetje v puščavi

Presnova kaktusov - razmnoževanje

Presnova kaktusov - zgradba kaktusov

Presnova kaktusov - organi kaktusov

Presnova kaktusov - funkcija reber

Presnova kaktusov - struktura tkiv I

Presnova kaktusov - struktura tkiv II

Presnova kaktusov - koreninski sistem

Presnova kaktusov-kemijske sestavin tkiv

Procesi presnove - CAM presnova

Procesi presnove - svetloba

Procesi presnove - ohranitev vode

Presnova kaktusov - Vreme

Presnova kaktusov - Bolezni

Ogrevanje rastlinjaka

Alternativno gojenje kaktusov

Sočasno cvetenje kaktusov

Astrophytum asterias cv. Super Knipping

Vegetativno razmnoževanje havortij

Kaktusi in digitalna fotografija

Sejem FlormartMiflor v Padovi

Radioaktivnost in kaktusi

Blosfeldia liliputana Werdermann

Glivična obolenja kaktusov I

Glivična obolenja kaktusov II

Glivična obolenja kaktusov III

Glivična obolenja kaktusov IV

Glivična obolenja kaktusov V

Glivična obolenja kaktusovh VI

Glivična obolenja kaktusov VII

Glivična obolenja kaktusov VII

Frailea grahliana

Discocactus horstii Buin & Bred

Kaj je Cintia odieri

Notocactus kovaricii (Haw.) Krainz

Neolloydia lophophoroides (Werd.)And.

Prezimni kaktusi I

Prezimni kaktusi II

Prezimni kaktusi III

Prezimni kaktusi V

Prezimni kaktusi IV

Če je seme zanič VI

Če je seme zanič V

Če je seme zanič IV

Če je seme zanič III

Če je seme zanič II

Če je seme zanič I

Pediocactus papyracanthus (Engelm.) Benson I

Pediocactus papyracanthus (Engelm.) Benson II

Rod Sclerocactus II

Rod Sclerocactus I

 

Copiright - Zvone Rovšek
Domena Kaktu.si je nastala 1. aprila 2009.