Informativni center Kaktu.si

Vreme in vplivi na kaktuse

(članek je še v obdelavi)

Temperatura  v atmosferi je nekakšen rezultat razmerja med prejeto energijo in tisto, ki jo zemlja izseva nazaj v vesolje. Sprejeto energijo raznih valovnih dolžin sprejme zemlja in jo najprej vrača v atmosfero v obliki dolgovalovnih žarkov. V toplih ob ekvatorskih področjih  je prejete energije precej več kot oddane in zato se tam akumulira. Razlike med ekvatorijalno nasičenostjo z energijo in mrzlim ekvatorialnim pasom se izenačujejo z toplotnimi tokovi v oceanih in atmosferi. Količina prejete energije se meri v W/m2. Letno poprečno sevanje v naših krajih je približno 100-120 W/m2, to je toliko, kot v zgornjem delu severne Amerike in severozahodnem delu južne Amerike (Andski pas). Vsa področja, kjer rastejo kaktusi, prejmejo večje količine energije, posebno  Baja California, del celine proti vzhodu in srednjeameriški konec, torej Bolivija, Argentina, ter vzhodni del Brazilije. Torej v bistvu v naših krajih ne moremo omogočiti podobnih razmer kaktusom kot v naravi, saj je kljub temperaturno podobnim klimam v rastlinjakih sevanje manjše kot v naravi. Zato moramo poseči po posebnih metodah.

V rastlinjakih skušamo pripraviti neko klimo, ki naj bi bila čimbolj podobna tisti v naravi. V grobem nam to sicer uspeva, vendar opažamo, da imajo nekatere rastline prav posebne zahteve. Z poskusi lahko potrebe teh rastlin le ugibamo. Bolj pameten način je ta, da poskušamo najti čimveč podatkov o klimi na rastiščih in da skušamo izmeriti klimo v svojem rastlinjaku. Najbolj pomemben podatek je nihanje temperature na tistem mestu, kjer so postavljene rastline. Hitrost rasti kaktusov je namreč neposredno povezana s temperaturo. Vlaga je manj pomemben podatek in nanjo ne moremo bistveno vplivati. Odvisna je od zunanje zračne vlage, predvsem pa od temperature v rastlinjaku. Ne glede na zunanjo zračno vlago se pri hitrem povišanju temperature v rastlinjaku relativna zračna vlaga ustrezno zmanjša in pade pri temperaturah nad 30^oC pod 40%. Poletna dnevna klima v rastlinjakih je torej zelo podobna srednje-ameriški. Pomanjkljivost te klime je premajhna razlika med dnevnimi in nočnimi temperaturami, ki v višinskih predelih srednje Amerike in v od ekvatorja bolj od­daljenih krajih povzročijo izločanje rose in ponekod tudi slane, od česar je v veliki meri odvisna rast kaktusov. Pršenje rastlin z vodo, ko nočna temperatura v rastlinjaku poleti redko pade pod 15^oC, ne učinkuje enako. Dosti boljšo rast opažam pri rastlinah na prostem. Pomemben faktor pri rasti kaktusov je razmerje med osvetljenostjo, temperaturo in potrebo po vodi.

Poprečne temperature

Klima Slovenije je tako raznovrstna, da ne morem narediti nekega splošnega koncepta, iz katerega bi lahko gojitelji kaktej razbrali neke krajevne značilnosti vremena.  Kljub temu lahko iz poprečja nekaterih stoletnih meritev izvlečemo zaključke o nekaterih bistvenih komponentah vremena, ki vplivajo na spremembe klime v rastlinjakih. Diagrami, katere bom prikazal, posredujejo večinoma dolgoletna poprečja, ki sama po sebi ne povedo skoraj ničesar, dajo pa občutek o  vrednostih komponent vremena, ki se običajno pojavlja v naših krajih. Poprečja prikažejo najbolj verjetne vrednosti, katere se bodo tudi v bodočnosti najpogosteje pojavile, obenem pa nam ekstremi pokažejo vsa odstopanja. Najprej poglejmo temperaturni diagram Ljubljane, ki ima poprečno letno temperaturo okoli 9°C: 

Diagram 1.Poprečne temperature v Ljubljani

Višinski temperaturni gradient

Z nadmorsko višino temperatura pada in poprečje znaša dobre pol stopinje na 100 m višinske razlike. Ta temperaturni višinski gradient je najbolj odvisen od dnevne temperaturne razlike  na nekem kraju  kot od zemljepisne širine ali lokalnih značilnosti. V prvem diagramu podajam gibanje temperaturnega gradienta glede na nadmorsko višino, izmerjenega v Karavankah (letno poprečje 0.44°C), ki se skozi leto spreminja glede na srednjo dnevno temperaturo. Iz drugega  diagrama lahko približno izračunamo, kakšna je klima v krajih izven Ljubljane glede na višinsko razliko. Diagram je sestavljen iz dolgoletnih meritev poprečne temperature na raznih krajih Slovenije januarja in julija. V višjih legah temperature krajevno ne odsotpajo bistveno od vrednosti v diagramu, v nižjih in primorskih legah pa se pojavijo odstopanja nekaj stopinj zaradi lokalnih vremenskih značilnosti.  Tako je temperatura na primorskem  na isti višini za nekaj stopinj višja kot v hladnih kočevskih ali koroških dolinah.

Diagram 2. Temperaturni višinski gradient januarja in julija

Oblačnost, megla in dolžina dneva

Rast kaktusov je skoraj skozi celo leto odvisno od svetlobe in toplote, kar neposredno pomeni število sončnih ur. V naravi je žarčenje nekajkrat večje zaradi lepega vremena, saj je v pustinjah in suhih visokogorjih izredno malo oblačnih dni. V Sloveniji je skoraj polovico leta oblačno ali poloblačno vreme. Resnično popolnoma sončnih dni je sorazmerno malo,  povrh tega pa je še nekaj dni v mesecu meglenih. Vremenologi oblačnost merijo drugače; ne uporabljajo število oblačnih dni, ampak delež pokritega neba. Skupaj z sončnim žarčenjem podajam še diagram poprečne oblačnosti v Ljubljani. Diagram kaže količino teoretičnega fotosintetsko aktivnega žarčenja v naših krajih, količino padavin, število dni z jutranjo meglo in oblačnost.  Količino svetlobe, ki  doseže tla, bom obravnaval kasneje. 

Diagram 3. Poprečna oblačnost, padavine in število meglenih dni v Sloveniji

Vlaga

Dvomi glede gojenja kaktusov v naši zimski klimi se pojavljajo največ zaradi višje relativne zračne vlage v naših krajih. V oblačnih jesenskih in zimskih dneh lahko visoka vlaga povzroči resne težave, vendar le takrat, kadar se vreme hitro poslabša in nastopi dolgotrajno deževje. Škodljivi vpliv vlažnosti se pogosto napačno tolmači. V sončnih dneh se proti večeru vlaga poveča do rosišča, vendar se to dogaja tudi v naravi. Visoka vlažnost povzroči obolenja kaktusov po dolgotrajnem oblačnem vremenu, kadar več tednov ne posije sonce in  v rastlinah ni nobenega gonila presnovnih procesov. Rastline so zasičene z vodo in z nepredelanimi organskimi kislinami v tkivu. Pri stalni visoki vlažnosti ter v odsotnosti svetlobe in toplote se izhlapevanje vode, ki je glavno presnovno gonilo, popolnoma prekine. V takih pogojih pride pogosto do fiziološkega odmiranja tkiva, redkeje pa do glivičnih napadov. Pri nizkih temperaturah se namreč večina glivic ne razrašča, zato obolele rastline zgnijejo ponavadi šele februarja v prvih toplih dneh.

Relativna vlaga

Ponavadi primerjamo pogoje v naših rastlinjakih z suho klimo v naravi. Res je, da je relativna vlaga v okolici zelo visoka, v rastlinjakih pa ne, saj pade pri sončnem ogrevanju rastlinjaka.V zaprtih ogrevanih rastlinjakih je relativna zračna vlaga skozi celo zimo okoli 60%. Pozabljamo, da s padanjem temperature relativna vlaga hitro narašča ne glede na absolutno količino vode v zraku. V naravi so razlike med dnevno in nočno tempetaturo celo preko 40°C in tudi pri 20% dnevni zračni vlagi se relativna vlaga ponoči poviša do rosišča, pod ničlo pa pade slana. Klimadiagrami rastišč v gorskih predelih obeh Amerik in severnega dela USA so zelo podobni klimi v naših hladnih rastlinjakih, tako poleti kot pozimi. Tu ne moremo govor­iti o višji vlagi pri nas, ampak o večji pogostosti vlažnih dni, na kar pa po mojih izkušnjah zdrave rastline niso občutljive. Visoka vlaga v deževnih jesenskih dneh povzroči le plesnenje igel in areol na slabo rastočih rastlinah, prepojenih z sladkornim siru­pom iz glandul. Težave se pojavijo le v letih, ko nastopi jeseni nekajmesečno slabo vreme brez sončnih prebliskov, kot se je zgodilo v letu 1993. Po štirih deževnih in meglenih mesecih sem opazil nekaj nepričakovano obolelih gimnokalicijev. Tako vreme je vsekakor redkost, saj je bilo jesensko babje poletje v zadnjih letih bolj pogosto.  Relativna vlaga je na rastiščih seveda odvisna od količine padavin, torej v vročih sušnih mesecih pade pod 20%, v pomladanskih in jesenskih sezonah pa znaša poprečno 40-60%. Zimske poprečne vlage na teh rastiščih so okoli 60%, torej niso pretirano nižje kot pri nas v hladnih rastlinjakih, v ogrevanih pa celo enake.

Absolutna vlaga

V pomoč bo morda naslednji diagram, kjer krivulje kažejo količino vode v zraku pri različnih temperaturah. Iz diagrama lahko odčitamo temperaturo rosišča pri padanju dnevne temperature glede na dnevno relativno vlago. Primer: Pri najvišji dnevni temperaturi 30^oC in 20%  vlage je količina vode v zraku 30g x 0,2 = 6 g. Rosišče pri nočnem padcu temperature bo že pri 4^oC.

Relativna vlažnost v naših krajih je sorazmerno visoka in znaša v Ljubljani poprečno okoli 90%. Za nas je pomembna tudi absolutna količina vlage, saj si z njo pomagamo do izračuna realnih razmer v rastlinjaku, kjer so temperature znatno višje in  relativna vlaga v konicah pade pod 20%.  Absolutna vlaga se čez dan v stalnem vremenu brez nočne rose bistveno ne spreminja.

Vlaga v naših krajih

Najprej si oglejmo letno nihanje relativne vlage

Diagram 4. Poprečne temperature v Ljubljani

Vsi podatki v prejšnjih diagramih veljajo večinoma za Ljubljano. Poglejmo si orientacijske izhodiščne vrednosti za nekatere druge kraje

Poprečne temperature v Sloveniji

Nadaljevanje