Kaktu.si

Informativni center Kaktu.si

Sponzor
AstroKaktus
Portal za informiranje in obveščanje slovenskih ljubiteljev kaktusov in drugih sočnic
AstroKaktus
 
Forum Podatki Članki Koledar del Zanimivosti Povezave Zbirke Kontakt

Ogrevanje rastlinjaka

Pred gradnjo rastlinjaka bolj malo razmišljamo o ogrevanju. Pravzaprav se nam dozdeva, da pri ogrevanju rastlinjaka tako ali tako ni nobene druge možnosti kot radiator, navaden kalorifer ali oljna pečica, bolj resni komercialni gojitelji pa si najraje omislijo plinsko ogrevanje. Ko sem razmišljal o novem rastlinjaku, sem ogrevanje kar enostavno odmislil, saj sem nameraval v njem gojiti samo zimotrdne kaktuse. Ko pa sem jeseni stal med vrati napol praznega rastlinjaka, gledal tisto nekoristno površino, ko sem v klet prenašal na tisoče kaktusov in jih zlagal na police, sem kaj hitro prišel k pameti in začel razmišljati o ogrevanju. Sprva sem skušal za gretje uporabiti navaden toplotni izmenjevalec z ventilatorjem in dodatno električno ogrevanje z močnim kaloriferjem, vendar sem si še pravočasno premislil in v rastlinjaku položil talno ogrevanje. Izkaže se namreč, da je elektrika približno štirikrat dražja kot toplovodno ogrevanje (op. avt.: je veljalo v času nastanka tega članka, trenutno je razmerje skoraj 1;1), zato sem skrbno zasnoval ogrevanje s toplo vodo iz obstoječe centralne kurjave, ki ogreva hišo. Prvotno dokaj visoka investicija se je pokazala kot zelo uspešna, ogrevanje pa zanesljivo in zelo ekonomično.

Gradnja rastlinjakov je pravo nasprotje računalništva - na tem področju namreč ni nič novega. Kovinsko ogrodje iz krivljenih cevi, polikarbonatna kritina, vrata, lopute za zračenje, mize, enostavno ogrevanje, potem pa se znanost počasi konča. Amaterji ponavadi nimamo toliko denarja, da bi plačali razne študije in gradili obilno opremljene drage rastlinjake, zato plačujemo dosti več, ampak raje  po malem. Kot marsikateri drugi gojitelj sem bil tudi sam prepričan, da je moj rastlinjak najcenejši, saj sem ga sam zgradil, da je najbolje izkoriščen, saj so vsi koti in police nabiti s kaktusi, in na koncu, da je ogrevanje v njem zelo ekonomično, saj... saj jeseni odprem le tri radiatorje, plačam samo kakšna dva jurja več elektrike pozimi kot poleti, kalorifer pa se prižge samo dvakrat ponoči in še to samo takrat, ko je zunaj najmanj 15 stopinj pod ničlo. Da pa ne bi preveč drv vrgel proč, bom jeseni na ogrodje rastlinjaka nabil polivinilno zaščito, tako da gretja niti ne bom več potreboval. Navsezadnje pa sem kaktusar, ki z ljubeznijo goji svoje kaktuse in ne razmišlja o stroških... in z ljubeznijo meče denar skozi okno. V čemu je torej hec, ko pa je že vse tako dobro preštudirano?

Hec namreč nastane, ko si namesto majhnega, na videz lahko obvladljivega rastlinjaka zgradimo večjega, še večji hec pa bo, če porabo energije izmerimo in preračunamo, pri čem smo. Nabijanje polivinilne folije na streho je izvrstna, vendar draga naprava za testiranje živcev. Saj veste, pribiješ pol folije na strop, pa popusti in pade dol, pajki v laseh, prevrnjeni kaktusi - torej mi ni treba posebej razlagati, kako zadeva izgleda. Sploh pa še nisem srečal junaka, ki bi učinek zračne blazine, zaprte v polivinilni plasti, kakorkoli izmeril, izračuni pa držijo le za tanke zračne plasti. Zaenkrat je izmerjen le občutek, da se iz dimnika potem manj kadi.

Dejansko je učinek polivinilne zaščite težko merljiv, saj polikarbonatne kritine že same po sebi omogočajo zelo dobro toplotno izolacijo. Taka zaščita je najbolj učinkovita v rastlinjakih, ki niso najbolj natančno zatesnjeni, saj preprečuje uhajanje toplega zraka. Marsikateri kaktusar si pomaga tudi z oblaganjem sten rastlinjaka s ploščami stiropora ali pokrivanjem kritine z mehurčasto folijo, kar je seveda učinkovit ukrep. Vendar vprašanje ogrevanja še vedno ni ustrezno rešeno. Ko je rastlinjak postavljen in ko so kaktusi v njem, pa se kljub morda izdelanem ogrevanju pozno jeseni kar naenkrat pojavi vprašanje: kaj pa če bo januarja 20 stopinj pod ničlo? Kaj pa če pade hrast na eleltrični daljnovod? Kdo me bo pravočasno zbudil, če bo ob dveh zjutraj vrglo ven varovalko ravno zaradi prižganega kaloriferja v rastlinjaku?

Oljna ali plinska pečica v rastlinjaku je dobra stvar, saj porablja vlažen zrak in tako v najbolj nevarnem jesenskem času, ki je ugoden za plesnenje dozorelih plodov kaktusov, suši prostor. Vendar ga ni kaktusarja, ki bi pozimi raje sedel v toplem naslonjaču in odšel v rastlinjak takrat, ko bi se mu zahotelo, ne pa zaradi prižiganja oljne pečice in nadziranja ali ni zadeva morebiti že crknila, kaktusi pa zmrznili. Lahko pa da je v rastlinjak napeljan toplovod iz centralne peči in je v njem radiator vedno topel. Lahko da je, vendar je topel tudi februarja ali marca, ko posije sonce in je v rastlinjaku naenkrat 30 stopinj! Na to pa nismo mislili, kajne? Sploh pa, tistih nekaj kalorij gre v zrak, pa toliko besed...

Idejo o talnem ogrevanju rastlinjaka je padla sprva bolj zaradi estetike kot zaradi učinkovitosti. Najprej sem nameraval v rastlinjak namestiti nekaj radiatorjev ali pa večji toplotni izmenjevalec, vendar je bila zadeva okorna, obenem pa bi kvarila videz rastlinjaka, če lahko sploh govorim o kakšnem lepem videzu. Podobno zadevo sem si najprej ogledal pri kolegu Juretu, vendar sem se odločil, da namesto električnega bojlerja izdelam regulacijo pretoka tople vode iz obstoječe centralne kurjave. Tu pa so nastale težave, saj je takšno regulacijo neprimerno težje izvesti kot regulacijo električnega ogrevanja. Po dveh mesecih brskanja po katalogih raznih firm, ki ponujajo vodovodno blago in debat z raznimi inštalaterji ogrevalne opreme sem prišel do učinkovite regulacije talnega ogrevanja, ki greje rastlinjak le po potrebi. Najboljša stran te regulacije je v tem, da ni digitalno vodena in se je loti lahko vsak malo bolj spreten kaktusar.

Zadeve sem se lotil s predpostavko, da naj bi temperatura v rastlinjaku ne padla pod ničlo, gretje pa naj bi se izklopilo, ko bi temperatura narastla nad 3ºC, saj je pozimi gretje na višjo temperaturo le izguba toplote. Kaktuse, ki nizke temperature ne prenesejo - melonarje, diskose in Uebelmanije - sem enostavno izločil, sočnice pa že tako ali tako gojim posebej. Zimska temperatura rastlinjaka je torej sorazmerno nizka, zato mora dodatna črpalka gnati vodo neprekinjeno, saj lahko po morebitni zamrznitvi zastale ogrevalne vode kaktusi zagotovo zmrznejo, saj bi popokale tudi ogrevalne cevi. Večina kaktusov z nekaterimi melonarji vred namreč kratkotrajno zdržijo kakšno stopinjo pod ničlo brez posebnih posledic. Da pa ne bi črpalka gnala vodo kar v tri krasne tudi v aprilu in maju ko v sočnih dneh temperatura v rastlinjaku čez dan naraste nad 30ºC, je črpalka vezana z zunanjim termostatom, ki jo izklopi, ko zunanja temperatura naraste nad 10ºC. Seveda se lahko ta točka nastavi tudi na nižjo temperaturo, vendar je treba najprej dognati, koliko se lahko ogreje zrak v sončnih dneh, kadar je nočna temperatura zelo nizka in so tla lahko precej hladna. Iz peči se dovaja voda s temperaturo okoli 60ºC, zato je servo mešalni ventil za regulacijo neprimeren, saj so cevi speljane pod korenine kaktusov in jim tako visoka temperatura zagotovo ne bi dobro dela. Poleg tega je za pogon servo mešalnega ventila potrebna elektronika, kar pa ni več tako enostavno in poceni. Za stabiliziranje temperature ogrevalne vode na želeno sem uporabil tako imenovani mešalni ventil Oventrop, ki samodejno meša vodo na nastavljeno temperaturo, vendar pa s tem ventilom zadeva še vedno ni dokončna.

Če se hočem izogniti nepotrebnem ogrevanju rastlinjaka v sončnih dneh, ko se ta ogreje nad 3ºC, je potrebno pred črpalko vgraditi še elektrotermično glavo, ki na električni signal termostata iz rastlinjaka toplo vodo iz kotla enostavno zapre. Elektrotermična glava ne sme biti vgrajena za črpalko kot je sprva videti logično, ker zapre črpalki pretok vode, zaradi česar lahko preobremenjena črpalka pregori. Komplicirano, kajne? Sprva res, nato pa se izkaže, da ima ta povezava najmanj pomanjkljivosti.

Shema regulacijskega sistema:

MVO-mešalni ventil OventropETV-elektrotermični ventilT1-termostat v rastlinjaku

T2-zunanji termostat

 

Sestavljen sistem je videti približno takole:

Za talno ogrevanje stanovanj se uporabljajo posebne polietilenske cevi, ki se zelo enostavno krivijo z ogrevanjem in spajajo z medeninastimi spojkami. Cevi sem položil v zgornjo peščeno plast polic in mize, pesek pa prekril s polivinilom, tako da se cevi niso premaknile iz prvotne lege.  Te cevi se običajno položijo v beton, kar prepreči povratno poravnavanje cevi pri ponovnem gretju s toplo vodo. Pod peščeno plastjo ni nobene zapore, zato toplota prehaja tudi v spodaj ležečo ilovico in se tam akumulira. Toplota se v tleh ne izgublja, saj je v času delovanja ogrevalne verige temperatura tal vedno višja kot temperatura rastlinjaka.

 

 

Na sliki levo: serijski ventil z ogrevalnimi cevmi, ki so nameščene v zgornjo plast peska.

Navidezen problem predstavljajo termostati, ki so izdelani za sobne razmere in delujejo le nad 5ºC. Če hočemo tak termostat prepričati, da bo deloval pri nižji temperaturi, se lahko zgodi, da enostavno ne bo več pravilno reagiral. Pri neposredni uporabi termostata se izkaže, da bo senzor reagiral pravočasno, če ga postavimo bliže nad površino kaktusov. Tako postavljen termostat, nastavljen na 8ºC, reagira pri približno pri 3ºC.

Rezultati so bili delno merljivi šele potem, ko sem na črpalko priklopil še števec delovnih ur. Vsaka trditev, kako malo porabimo za ogrevanje rastlinjaka, je prazna, ker je le ocena stanja, ki ga večinoma niti ne vidimo, saj se dogaja pretežno ponoči. Tudi števec delovnih ur ni pokazal nekega dejanskega stanja, saj bi moral meriti tudi pretok in temperaturo ogrevalne vode, vendar je za občutek dovolj. V treh mesecih je naprava delovala le 150 ur in še to pri izhodni temperaturi vode okoli 35ºC. Če predpostavim, da bi običajen radiator grel z vročo vodo v tem času vsaj 1000 ur, je razlika očitna.

Težave so se pojavile, ko je zunanja temperatura padla pod -11ºC. Pri običajni regulaciji vode na 35ºC je v rastlinjaku ponoči padla temperatura do ničle, nakar sem moral temperaturo vode na Oventrop mešalnem ventilu zvišati. Izkaže se torej, da pri običajnih razmerah ogrevanje brez posebnih posegov vzdržuje najmanj 10ºC razlike. Zaenkrat torej ni znano, ali bi zadeva prenesla 20 stopinj pod ničlo, kot se v naših krajih včasih zgodi. Predvidevam, da bi bilo za take dni potrebno dodatno ogrevanje s kaloriferjem, lahko pa bi tudi napeljal tudi dodatne ogrevalne cevi, kar bo verjetno potrebno, saj jih je zaenkrat vgrajenih v pesek samo 150 metrov, rastlinjak pa meri približno 50 kvadratnih metrov. Cevi so položene v zgornji peščeni sloj na razdalji 20 cm in so zakopane le dobrih 5 cm pod korenine rastlin. Čeprav toplota pravzaprav prehaja preko rastlin, nisem opazil kakšnega posebnega izsuševanja. Koliko cevi ogrevajo tla, ni pomembno, saj se toplota v vsakem primeru vrača v rastlinjak, ker je zemeljska temperatura 9ºC, torej višja, kot je nastavljena zgornja ogrevalna meja, ko se gretje izklopi. Nad 3ºC torej v tleh akumulirana toplota ogreva rastlinjak, nad 9ºC pa obratno s tem, da gretje nad 3ºC ne deluje več. Če bi hotel rastlinjak ogrevati nad 9ºC, bi moral razmišljati še o temeljiti izolaciji tal.

Na koncu se je izkazalo, da so kaktusi, ki so prezimili v tem rastlinjaku pri samo nekaj stopinjah nad ničlo, obilno cveteli. Med njimi tudi tisti, ki so že kar krepki, pa jih do letos še nisem prepričal k cvetenju.

AstroKaktus.com
Navodila za gojenje
Slovar pojmov

Rod Pachypodium

Volnata uš

Lophophora williamsii, Peyotl

Kaktus

Prva o kaktusarstvu

Druga o kaktusarstvu

Slabe strani zbiranja kaktusov

Kaktusarski zakoni

Zemlja za kaktuse

Fizikalne lastnosti substratov

Kaljivost semena in dormanca

Presnova kaktusov - uvod

Presnova kaktusov - preživetje v puščavi

Presnova kaktusov - razmnoževanje

Presnova kaktusov - zgradba kaktusov

Presnova kaktusov - organi kaktusov

Presnova kaktusov - funkcija reber

Presnova kaktusov - struktura tkiv I

Presnova kaktusov - struktura tkiv II

Presnova kaktusov - koreninski sistem

Presnova kaktusov-kemijske sestavin tkiv

Procesi presnove - CAM presnova

Procesi presnove - svetloba

Procesi presnove - ohranitev vode

Presnova kaktusov - Vreme

Presnova kaktusov - Bolezni

Ogrevanje rastlinjaka

Alternativno gojenje kaktusov

Sočasno cvetenje kaktusov

Astrophytum asterias cv. Super Knipping

Vegetativno razmnoževanje havortij

Kaktusi in digitalna fotografija

Sejem FlormartMiflor v Padovi

Radioaktivnost in kaktusi

Blosfeldia liliputana Werdermann

Glivična obolenja kaktusov I

Glivična obolenja kaktusov II

Glivična obolenja kaktusov III

Glivična obolenja kaktusov IV

Glivična obolenja kaktusov V

Glivična obolenja kaktusovh VI

Glivična obolenja kaktusov VII

Glivična obolenja kaktusov VII

Frailea grahliana

Discocactus horstii Buin & Bred

Kaj je Cintia odieri

Notocactus kovaricii (Haw.) Krainz

Neolloydia lophophoroides (Werd.)And.

Prezimni kaktusi I

Prezimni kaktusi II

Prezimni kaktusi III

Prezimni kaktusi V

Prezimni kaktusi IV

Če je seme zanič VI

Če je seme zanič V

Če je seme zanič IV

Če je seme zanič III

Če je seme zanič II

Če je seme zanič I

Pediocactus papyracanthus (Engelm.) Benson I

Pediocactus papyracanthus (Engelm.) Benson II

Rod Sclerocactus II

Rod Sclerocactus I

 

Copiright - Zvone Rovšek
Domena Kaktu.si je nastala 1. aprila 2009.