Kaktu.si

Informativni center Kaktu.si

Sponzor
AstroKaktus
Portal za informiranje in obveščanje slovenskih ljubiteljev kaktusov in drugih sočnic
AstroKaktus
 
Forum Podatki Članki Koledar del Zanimivosti Povezave Zbirke Kontakt

Gradnja skalnjaka

Skalnjak in nasad prezimnih kaktusov

V zadnjem času postajajo moderni nasadi prezimnih kaktusov. V Sloveniji je že kar nekaj takih nasadov in ni nič čudnega, da sem si omislil tudi svoj skalnjak. Ideja je sicer stara, z izvedbo pa sem odlašal kar nekaj let. Vedno sem našel kakšen dober izgovor, da ni bilo treba začeti z delom, vendar je izgovorov sčasoma zmanjkalo. Pravzaprav bi si jih lahko zmislil še nekaj, vendar se je sam sebi izgovarjati precej brez veze. Tako sem se pred dobrim mesecem odločil, da zgradim skalnjak in vanj vsadim prezimne kaktuse.

Svojim kaktusarskim znancem sem spotoma namenil razmišljanja ob gradnji tega skalnjaka. Ta so precej neresna, vendar je v njem vseeno kar precej resnic, ki pa jih bo moral bralec iz prispevka izbrskati. Precej debate bo o razmišljanju glede oblike skalnjaka, ki v mojem primeru ni ravno neka posebnost in celo krši precej starih hortikulturnih pravil, vendar skuša bralca opomniti, da ne naredi osnovne napake: skalnjak v obliki kupa kamenja. Temu sem v opisih skalnjakov namenil naziv amorfni skalnjak.

Načrtovanje gradnje skalnjaka

Za gradnjo je dobro izdelati dober gradbeni načrt. Poglejmo, kakšen naj bi bil potek:

- poišče se orodje za kopanje in za druga vrtnarska dela

- odkoplje se zgornji sloj zemlje

- v jarek se nasuje pesek in postavi kamenje

- med kamenje se posadi rastline

- počaka se prvi dež in se po njem povabi prijatelje na otvoritev skalnjaka

Potrebni materiali:

- lopata, kramp, motika, grablje, samokolnica

- približno en kubik peska, kamenje, ena samokolnica zemlje, kaktusi

- za izvedbo bo potrebno približno 50 delovnih ur; dve osebi za tri dni po 8 ur, torej približno en teden dela

Tako nastaja skalnjak, ki se ga lotimo izdelat sami. Brez načrta, ideje, predznanja, in običajno niti ne opazimo, da smo izdelali amorfni skalnjak. Zato najprej izdelajmo načrt.

Izvedba gradnje

Lokacija skalnjakaZa začetek izvedbe mora predvsem zadeva dozoreti. Skalnjak je pač taka reč, da jo lahko narediš, lahko pa se tudi odločiš, da jo boš naslednje leto. In naslednje leto izvedbo lahko prestaviš za eno leto. Odločitev za gradnjo je dozorela na hitro in to sredi julija, kar je pravi čas za gradnje na prostem.

Takoj po začetku del so se pojavile pomanjkljivosti v načrtu: manjkal je načrt in pri materialih je manjkalo pivo. Obe pomanjljivosti sta bili zelo hitro rešeni. Načrt je bilo treba prenesti iz glave na papir, pivo pa nabavit v trgovskem centru (saj res, zdajle imajo v Šparu neosvičeni pir po 30 centov!).

Izdelava načrta za gradnjo skalnjaka

Lokacijo za skalnjak sem določil že nekaj mesecev pred tem. Pravzaprav sem z izvedbo odlašal ravno zato, ker sem se odločal med gradnjo skalnjaka, gradnjo novega rastlinjaka ali gredo z motovilcem. Ker mi je žena zagrozila s tem zadnjim, sem raje hitro zgrabil lopato.

Načrt je seveda nastal v glavi, na papir pa se mi ga ni zdelo smiselno spravit. Včasih je to dobro, ker se pokažejo skrite pasti, predvsem pri dimenzijah in pri izračunih materialov.

Oblika skalnjaka je bila že vnaprej določena, zato sem kakšne posebne oblikovne rešitve odmislil že na začetku. Skalnjak bo izdelan na zahodni strani parcele ob ograji v smeri jug-sever in to v širini dobrega metra. Od ograje bo odmaknjen dobre pol metra, saj pričakujem, da bodo za zanimivimi rastlinami segli tudi kakšni dolgi prsti. Ravno zaradi tega bodo ob ograji vsajene opuncije - pa naj jih kdo poskuša rabutat.

Skale bom postavil pokonci, da se vidijo, obenem pa bom skušal oblikovat formo pogorja. Ob vznožjih bodo posajeni kaktusi, en del bo rezerviran za netreske. Kaktusi bodo vsajeni v male žepe med kamni, v katero bom nasul ilovice, mešane s peskom. Okoli bo posut skrilavec, da zadrži čimveč toplote. Kako bo skalnjak sploh izgledal, se bo pokazalo šele na koncu.

Določitev lokacije

Izkop zemlje za skalnjakZa gradnjo sem izbral zahodni del parcele, ki sem jo kupil pred leti. Zadeva je videti takole.

Tam pri znaku bo Antofagasta. Meter desno bo Socompa in štiri metre južneje bo Aconcagua. Fotoaparat je postavljen v južni Patagoniji.

Skalnjak naj bi bil obrnjen prosti cesti. Mimo je namreč speljan pločnik in skalnjak bo seveda povzročil mnogo pozornosti. Ali kot temu po domače rečemo - firbcev. Čez ograjo verjetno mulci ne bodo več skakali po žogo, kot je bilo to v praksi do zdaj; nasproti je namreč igrišče in žoga večkrat prileti na travnik. Če pa bi kdo želel skočiti med opuncije, bo moral biti prekleto spreten.

Če imamo možnost izbirati mesto in lego skalnjaka izberimo južno ali jugozahodno lego. Pobočje je boljše kot ravnina. Če je ravnina, jo skušajmo pri načrtovanju razgibati. Načinov je veliko.

Izkop zemlje

Za izkop je pametno najprej označiti površino, kjer se bo odstranila zgornja plast zemlje. To se lahko naredi s klini in vrvico, vendar utegne biti vrvica kasneje napoto. Boljše je v linijo posuti apno, travo pa se pred izkopom tako ali tako pokosi.

Pusta in presuha zemlja se bo težko obdelovala. Če je ruša zelo suha, jo kakšen dan pred kopanjem zalijte.

Na sliki ni delavcev, ker so šli na pivo.

Takoj pri začetku del se je pojavila prva napaka v izračunih: namesto dveh delavcev je bil na razpolago samo eden; gradnja se bo torej podaljšala za en teden.

Ponovni izračun materialov in časa

Izkop zemlje za skalnjakKot pri vsaki gradnji se v poteku izvedbe pokažejo napake v načrtnih in je treba naredit popravke načrta. Že druga napaka se je pokazala pri delovnih urah. Za izvedbo del ne bo šlo le 50 ur, ampak jih je šlo skoraj toliko samo za izkop.

Napačna je bila tudi dnevna urna postavka. Zaradi obilnega izhlapevanja vode iz epidermisov se je delovni čas skrajšal na 4 ure dnevno, kar je pomenilo podaljšanje izvedbe v avgust.

Večja korekcija je bila potrebna pri materialih. Groba ocena velikosti jarka je kmalu nakazala, da bi bilo potrebno za drenažo malce več peska. Izračun je namesto enega kubika pokazal najmanj dva, zato sem naročil tri kubike peska. Na koncu se je pokazalo, da sem porabil več kot štiri kubike materiala. Toliko sem torej tudi izkopal. Ni čudno, da je šlo toliko delovnih ur!

Na sliki je skoraj izkopan jarek. Delavci so šli ravnokar na pivo.

Pri izkopu se je pokazal prvi rezultat za statistične obdelave: za izkop kubika zemlje gre šest litrov piva. Samo za izkop bosta šla torej dva paketa piva.

Zaključek izkopa

Izkop zemlje za skalnjakV potokih znoja se je v dobrih šestih dneh (!) končal izkop jarka. V poznih popoldanskih urah se je na delovišču pojavila tudi delovna sila. Med intenzivnim hlajenjem je potekala tudi analiza postopkov in študija podrobnosti za nadaljna dela. Pri materialih je ugotovljeno, da ni bila planirana kila praška za pranje preznojenih majic. Lopata je zdržala vse obremenitve, le motika se je zaradi suše vrtela na ročaju. Ob tem je potekal tudi test, katerega soseda najbolj muči firbec.

Na sliki je glavni in edini delavec pri izkopu Patagonije. Teren se tam postopno dviga, da se bo voda odcejala proti cesti. Če je bila škarpa šlampasto izdelana in je pod robom plast zemlje, bo Murphy...

Nakup peska

Za skalnjak je potrebna dobra drenaža. Idealne granulacije peska za skalnjake pri nas v tem primeru ni. Najboljše material bi bil teoretično takšen kot v naravi: kamenje in pesek različne velikosti, od finega peska pa do večjih skal. Najboljše bi bili seveda silikatne vulkanske kamnine. V Kordiljerah to ni problem, pri nas pa takih peskokopov ni ravno na vsakem vogalu. Če sem se že moral odločiti za apnenec, naj bo potem vsaj poceni. Zato sem poklical sošolca Petra, ki ima kamnolom v bližini. Po krajšem pogovoru sem si zadovoljno mel roke: na razpolago je ravno pravšnji material, granulacije od 0 do 32. Morda bo treba kakšen velik kamen izločiti, ampak to niti ne bo velik problem.

Nakup peska za skalnjakNo, malo pred furo sem pomislil tudi na to, da bi utegnila biti granulacija v milimetrih, ne v centimetrih, kot sem si zamislil. Glede na najin pogovor in običajne dimenzije peska ne bi smelo biti težav. Ampak če Murphy dela tako kot je treba...

...bo sošolec Peter pripeljal pesek 0- 32 mm.

In ga tudi je.

Zato so šli jezni delavci v senco na pivo.

Tak pesek vsebuje tudi precej drobnega materiala, ki utegne zapackati zračne poti med skalami, zato je dobro mulj odsejati. Mulj se lahko odseje na tla, grob material pa uporabi. Na dva kupa sem zložil nekaj kosov siporeksa in si tako naredil idealno sejalno mizo. Že po prvi presejani samokolnici sem žalostno ugotovil, da je to precej težaško delo in da je odsejanega materiala precej malo. Če peska ne presejem in če je šel tudi Murphy na pivo, se morda skalnjak ne bo zapacal ...

Polaganje polivinila za omejitev plevelaPolaganje hidroizolacije

Pod skalnjak je menda treba po nekaterih virih položit polivinil. Najboljši je črn polivinil. Pri prozornem polivinilu se utegne zgodit, da bodo skušale korenine plevelov rasti proti svetlobi in le-tega prebosti. Polivinil mora biti preluknjan, da odvečna voda lahko odteče, ne prepušča pa drobirja, sicer bi bil ta pri nalivih odplaknjen...

To so seveda neumnosti.

Pri gradnji skalnjaka je pametno razmislit o globini drenaže in o spodnji zaporni plasti. Res se lahko zgodi, da se bo veliko kamenje, položeno direktno na rušo, čez zimo vgreznilo v zemljo. V primeru, da se izdela tak skalnjak, je smiselno pod kamenje vseeno nasuti najprej zelo droben pesek, nato malo debelejši, nanj pa se položi skale. Seveda bi nekakšno zaporo naredil tudi polivinil, vendar bi se skale vseeno počasi vgreznile. Drobir se žal ne odplakne nikamor, saj je spodaj zemeljska površina, se pa deloma pomeša z zemljo. Ne smemo torej zamenjati pogrezanje kamenja po zmrzali s hudourniki.

V skalnjak bodo vsajene večinoma bolj aridne rastline, tudi če bo to alpinarij, se bo obnašal tako. Zato se odkoplje vsaj 30 cm zemlje, s tem pa se odstrani tudi večina plevelov. Nasutje naj bo peščeno, s tem pa bo neprehodno tudi za škodljivce, kot so voluharji, bramorji in ličinke raznih insektov. Polaganje polivinila za omejitev plevelaPeščeno nasutje bo dobro odvajalo vodo, še bolje pa bo, če je skalnjak izdelan z naklonom. V mojem primeru bo skalnjak raven, podlaga pa bo nagnjena proti cesti in bo s tem služila kot odtok. Če le Murphy ne poseže kaj vmes.

Če vam ni škoda denarja, lahko pod poti in morda tudi pod skalnjak položite gosto belo tkanino, ki jo uporabljajo pri gradnji cest. Ta zmanjša nekontrolirano posedanje terena, izpiranje materialov in mešanje peščene plasti z zemljo.

Folija ob robu skalnjaka bo preprečila razraščanje plevelov iz travnika v skalnjak, zato sem folijo podložil le na obrobje, na rob nasul peska (da se med rezanjem ne premika) in jo obrezal. Zunanji rob bom obrezal še enkrat, ko bo skalnjak končan.

Če bo Murphy še kakšno minuto na pivu, folije ne bo zmanjkalo. Vendar, lej ga vraga, tudi zdaj delujejo Murphy in njegova pravila: če gre Murphy na pivo, se vrne ravno v trenutku, ko lahko povzroči največ škode. Škoda sicer ni bila velika, le neplaniran sprehod do trgovine s tehničnim blagom...

Granulacija drenaže

Kot sem že omenil pri nakupu peska, sem namesto kamenja dobil pesek. V bistvu je to vseeno, le da ustvari pesek zaporo proti izpiranju vode, kamenje služi proti posedanju velikih skal, obenem pa je vse skupaj odcedno. Na srečo je bil pesek navaden gramoz, ki je vseboval od finega prahu pa do petcentimeterskih kamnov. Drenaža skalnjakaNa zalogi sem imel še slab kubični meter kamenja, ki sem ga namesto na deponijo dolga leta metal na kup. Ravno to kamenje mi bo zdaj prišlo zelo prav. Če ga bo zmanjkalo, pa bom naredil izlet k Savi. Če bo Murphy spet na pivu in me špijon za prijavo divjih kopačev peska ne bo zasačil...

Konec koncev se nimam kaj pritoževati. Kamion peska me je stal le 35 evrov in to je razen piva zaenkrat skoraj edini strošek.

Pri zasipanju je prišlo do bistvene spremembe v urni postavki. Pesek je danes (v soboto, 1. avgusta 2009) že v jarku. Na pomoč je namreč priskočil zet. Pesek je namreč moj kolega stresel na prostor, kjer običajno parkira hčerka. Dobro, da vem za drugič.

Odkril sem nove pomanjkljivosti v načrtovanju. Pri orodju sem pozabil na usnjene rokavice in sončna očala.

Delavcev na sliki ni, ker so se umaknili v senco in ob pivu razmišljajo, koliko prihranijo letno pri barvanju las.

Postavitev skal

Skale, ki jih uporabimo za gradnjo skalnjaka, naj bodo praviloma iz iste kamnine. Če imamo možnost izbiranja, potem kupimo take oblike kamnov, da podkrepijo osnovno obliko skalnjaka. Če take možnosti ni, potem se bomo morali pri postavljanju skal malo bolj potruditi in jih postaviti čimbolj kreativno.

Postavitev skal v skalnjakuV skalnjaku bodo postavljene granitne skale. Nekaj jih meri celo meter v dolžino. V večini skalnjakov, ki sem jih videl po Sloveniji, so skale postavljene tako, da je vsaj dve tretjini skale zakopane v zemljo. Tako se pozimi zmanjša prehajanje toplote iz zemlje v zrak, verjetno pa ima še kakšen drugačen namen. Vendar, če pomislimo na besedo skalnjak, to pomeni objekt iz skal. Skala se naj bi torej videla in če hočemo, da se skala vidi, jo mora več štrleti iz zemlje, kot pa jo je zakopane vanjo. Če imamo denar, najamemo bager in kamion z velikimi skalami, si lahko privoščimo, da bomo večino skale zakopali v zemljo. Mi smo bolj škrti, zato bomo pustili skale na prostem.

To je sicer popolnoma skregano s starimi hortikulturnimi pravili gradnje skalnjaka, ki pravijo, da mora biti dve tretjini skale vkopane v zemljo. Vendar razen tega, da se to tako dela, nihče ne navaja razlogov za tako pravilo. No, nova hortikulturna pravila pravijo, da mora biti skala za eno tretjino v zemlji. Zdaj pa vedi, kateri imajo prav.

Pa ne pozabimo, da v skalnjak sadimo kaktuse, ne planike ali mačehe.

Na koncu vam bo morda prišlo prav vodilo: če imate kamenja dovolj, potem ga lahko obrnete pokonci. Zelo učinkoviti so skladi s pokončnimi špranjami, v katere zasadite rastline. Če mislite, da vam ga bo zmanjkalo, potem kamne položite ploskoma, da zasedejo več površine. Kalkulirate lahko tudi z rastlinami: če jih bo malo, naj bo kamenje položeno, če nameravate vsaditi mnogo rastlin, povečate površino za sajenje s pokončno postavitvijo skal. Predvsem pa - kreirajte predvsem obliko, po postavitvi skal si oglejte zadevo od daleč, ne bodite prehitro zadovoljni in ne posadite rastlin, dokler ni postavitev dokončana. Nasprotno alpske rastline v ozke špranje sadite sproti, ker jih kasneje ne boste mogli dobro fiksirat. Prav vam bo prišla kakšna visoka češnja ali oreh, da si postavitev ogledate iz zraka. Na to morate žal misliti dvajset let prej.

Pri polnenju skalnjaka z zemljo že na začetku očistite ves plevel. Pustite dovolj široke hodnike in pohodne kamne, da bo skalnjak dobro prehoden. V nasprotnem primeru vas bo zabavno opazovati pri pletju plevela, sploh okoli vsajenih opuncij.

Sajenje rastlin v skalnjak

Mi bomo seveda posadili kaktuse. En del bomo morda rezervirali za kakšne prezimne mesembrianteme ali nestreske. Morda se bomo odločili tudi za kakšne homulice.

Med skale natresemo ilovke in jo malo pomešamo s podlago. Med ilovko lahko že pred tem vmešamo skrilnat ali lapornat pesek, dober bo tudi kakšen drug. Rastline vsadimo ob skale, tako da se vrastejo v žepe ilovice. Rastline sicer lahko označimo z imeni, vendar moramo računati na to, sa se bodo imena iz tablic izbrisala ali pa bodo sčasoma izginile celo tablice. Najbolje bo, da si posajen skalnjak posnamemo in na fotografijo vpišemo razporeditev rastlin. Po tem seveda pazimo, da se rastline ne prerastejo ena med drugo in da pri presajanju poskrbimo za označevanje izkopanih rastlin.

Če sadimo klasični skalnjak, bo med skale treba nasut več zemlje. Da se ilovica ne vleze v pesek, sa nanj položi na hrbet obrnjena ruša, ki ustvari nekakšno zaporno plast, lahko pa to naredimo s tkanino.

Vzdrževanje skalnjaka

Razen čiščenja skalnjaka in pletja plevela ne bomo imeli kaj dosti dela. Če smo pri postavitvi poskrbeli za čistočo in sproti opleli vse plevele, bomo imeli dolgo mir. V primeru, da se nam zaraste kakšen zelo trdovraten plevel, si lahko pomagamo s herbicidom. Kupimo si splošni herbicid, na primer Boom efect, ga ustrezno pripravimo in ga nanesemo na plevel. To lahko naredimo bodisi z brizgalko, še bolje bo s čopičem. Nanesemo ga le toliko, da rastline ne uničimo takoj. Ta mora skozi liste vsrkati učinkovino, da se uničijo tudi korenine. Če se igramo s herbicidom, je treba vedeti, da ta po Murphyju bolj zagotovo uniči gojene rastline in če nam bo piš vetra zanesel raztopino na netreske, bodo šli k vragu.

V primeru dolgotrajne suše bo treba rastline morda kdaj zaliti. Naš skalnjak namreč nima debele plasti ruše in bodo rastline hitro brez vlage.

Kaktuse v skalnjak vsadimo dovolj zgodaj, torej spomladi ali v zgodnjem poletju. Če se rastline ne bodo vrastle, lahko slabo prezimijo.

Škodljivci v skalnjaku

Rastline nam bodo uničevali predvsem polži, gosenice, kobilice in drugi insekti. Miši ali podgane kaktusov ne bodo poškodovale, požrle pa bodo cvetove in plodove, kar utegne biti povod za gnitje, najmanj pa za jezo.

Polži sicer v skalnjaku nimajo najbolj ugodnega okolja, vendar bodo po dežju prilezli iz okolice. Precej jih lahko ovira peščen hodnik okoli skalnjaka, seveda pa bodimo zelo pozorni nanje v vlažnem vremenu in po dežju. Lahko jih enostavno poberemo, lahko pa uporabimo kakšno sredstvo proti polžem. Na razpolago je Ferromol in malo bilj učinkovit Mesurol, ki pa se dobi v rastlinskih lekarnah le na recept.

Zelo dobra sredstva proti polžem so krastače, slepci, ježi in smokulje. Če imajo v našem vrtu zavetje, nam bodo pomagali pri čiščenju golazni.

Razne gosenice, ličinke, kobilice in druga golazen, bodo naredili škodo nepričakovano. Poleg polžev nam največ škode lahko naredijo gosenice. Običajno kaktuse požrejo tam, kjer bo največ škode - na temenu, kjer je najmlajše in mehko tkivo. Kaktusi sicer niso užitni in škodljivcem niso najboljša hrana, vendar se enkrat pojavi eden, drugič drug škodljivec in čez čas imamo lahko večino kaktusov poškodovanih. Bodimo prisotni in pozorni. Ko opazimo prve poškodbe, ukrepajmo takoj.

Insekticidi zunaj ne bodo učinkovali, uporabimo jih le v primeru množičnih napadov kakšnega škodljivca. Volnatih uši in rdečega pajka, ki sta najhujša škodljivca v rastlinjakih, v skalnjaku ne bo.

Skalnjak na prostem in pokrit skalnjak z zimotrdnimi kaktusi

Skalnjak s prezimnimi kaktusi nudi prostor le določenim prezimnim kaktusom, ki bodo prenašali mraz tudi v našem okolju, kjer je pozimi precej padavin. Vemo pa, da so prezimni marsikateri kaktusi, pa si jih v skalnjake zaradi slabe prakse ne upa nihče vsadit. Takih vrst kaktusov je precej in marsikdo jih je že uspešno prezimil v neogrevanem rastlinjaku. Načeloma so vrste, ki so popolnoma brezpogojno prezimne, znane, v novejšem času pa se pojavljajo tudi seznami kaktusov, ki so sicer zimotrdni, vendar morajo biti prezimovani na suhem. Si lahko privoščimo tudi tak nasad?

Seveda, le skalnjak moramo pozimi zaščititi pred padavinami. Zaščita je lahko trajna, kar pomeni postavitev stalne konstrukcije z zaščitno kritino. Ta je lahko navaden polivinil, lahko pa si omislimo kaj drugega, na primer pleksi steklo ali polkarbonatne plošče. Zadnji dve varianti sta bolj elegantni, vendar precej dražji.

Skalnjak lahko pokrijemo tudi z začasnim pokritjem. Lahko čez skale pložimo nekaj letev in nanje pripnemo polivinil. Poskrbimo le, da bo pod njim zračenje možno, sicer lahko rastline zgnijejo.

Na prosto slahko brez skrbi vsadimo prezimne opuncije (O. compressa, imbricata, pachyrrhiza, fragilis in podobne), neobeseje, echinocereuse (skupine viridiflorus, reichenbachii, triglochidiatus), Maihuenia patagonica in Coryphantha vivipara. V zaščiten skalnjak sodijo Sclerocactus, Pediocactus, Epithelantha bookei iz Brewsterja, nekateri Echinocereus, predvsem pa Escobaria in nekateri Mehiški, Teksaški in Novomehiški kaktusi. Vsi ti morda nekaj let preživijo vsajeni v nezaščiten skalnjak, dolgoročno pa nanje ne smemo računati.

Mile zime v zadnjih letih so bile povod za poenostavljanje zimotrdnosti. Precej kaktusov namreč prenese precej mraza in so se nekaj sezon dobro obnesli v odprtih nasadih. Tu bi omenil predvsem Escobaria, cel seznam Echinocereus, Echinomastus, Cumulopuntia in Maihuenopsis, ki prenesejo do 15 stopinj pod ničlo. Edini primer, ki je v naravi znan kot zelo trden, vendar pri nas običajno ne prezimi, je Gymnocalycium gibbosum, slabo pa so se obnesle tudi Agave utahensis. Preskusit bi bilo dobro tudi Astrophytum capricorne in A. myriostigma, nekatere mamilarije, Coryphantha, Soehrensia in druge. Pri tem bi za osnovo vzeli predvsem lokacijske podatke, nikakor ne le vrsto kot tako. Primer je lahko Cumulopuntia boliviana, ki večinoma slabo prezimi pri nas, raste pa vse od srednjeargentinskih visokogorij do Peruja. Drugi primer je Coryphantha vivipara, ki raste od Mehike pa skoraj do Kanade, zato tudi vse variante pri nas ne prezimijo dobro. Žal o prezimni trdnosti posamezne rastline lahko presodimo šele spomladi.

Vrste in oblike skalnjakov

Na koncu še beseda o vrstah skalnjakov. Ta tema bi sicer sodila na začetek, vendar sem se odločil, da jo obravnavam na koncu prispevka.

Kljub temu, da gojitelji kaktusov pri besedi skalnjak pomislimo na skalnjak s prezimnimi kaktusi, ne morem mimo tega, da ne bi podal v razmislek tudi drugačne oblike skalnjakov. Skalnjak ima načeloma dekorativni pomen, kljub temu pa je pred gradnjo dobro razmislit o skladnosti, obliki, barvah in vsebini. Zato bom v nadaljevanju obravnaval različne ideje in pristope, ki naj bodo bolj v razmislek kot vzorec za izdelavo.

Skalnjak je nikoli dokončana zgodba. Ko ga začnemo postavljati, smo polni idej, navdušenja in želja, kmalu pa nas ideje zapustijo, navdušenje usahne, želje pa izginejo. Ostane kup zapleveljenega kamenja, ki ga moramo vsake kvatre opleti. Da ne bi že na začetku zgrešili cilj, si naredimo dober načrt sklanjaka, takega, ki ga fizično zmoremo naredit, z materiali, ki so nam tako ali drugače na razpolago in namesto gore skal izdelajmo lep skalnjak. Ne pozabimo, da izdelujemo dekoracijo za naš vrt, ne gorskega grebena.

Osnovni skalnjak

Oblika in velikost: oblika ni pomembna, običajno je kvadratna ali redkeje okrogla. Velikost je običajno 2 - 10 m2.

Vrsta kamenja: običajno apnenčaste skale, sicer se uporabi kamenje iz najbližjega kamnoloma

Rastline: netreski, homulice, jegliči.

Skalnjak nastane po naključju, brez posebne drenaže, na prostoru, kjer se je počistil gradbeni material in nimamo nobene boljše ideje za kakšno arhitekturno rešitev. Pogosto nastane v želji po vsaditvi kakšnih alpskih ali drugih rastlin. Pogosto tak skalnjak enostavno sodi dekorativno k vrtu in razen tega, da pač mora biti, nima nobene pomembne funkcije. V nekaterih izvedbah se opazijo poskusi oblikovanja, vendar je osnovni skalnjak po obliki najbolj podoben amorfnem skalnjaku.

Klasični skalnjak

Oblika in velikost: različne oblike in velikosti, kamenje naključno razporejeno, hodniki ozki in posuti s peskom enake barve kot je kamenje.

Vrsta kamenja: Večje skale mehkih nevtralnih silikatov, zelo redko apnenec. Kamni se do dveh tretjin vkopljejo v zemljo.

Rastline: nestreski, homulice, alpske rastline; povečini v naravi nabrane avtohtone rastline. Skalnjak je namenjen dodatni dekoraciji vrta.

Krajinski skalnjak

Oblika in velikost: oblika usklajena z okolico, običajno je skalnjak nagnjen, razgiban in zelo velik. Osnovne barve so siva/kamen - temno zelena/rastline - rjava/zemlja.

Vrsta kamenja: velike silikatne skale, vkopane v tla. Med skalami se spelje voda in postavijo poti z lesenimi ogradami.

Rastline: mahovi, različne avtohtone rastline, ki naj prikažejo naravno okolje

Priporočljivo je, da skalnjak načrtuje krajinski arhitekt. Izvedba krajinskega skalnjaka bo verjetno zelo draga.

Gorenjski skalnjak

Oblika in velikost: po obliki raznolik, majhen

Vrsta kamenja: skale iz zgornje-Savskega korita

Rastline: gorenjski nagelj ali rastline, nabrane v naravi

Pri gorenjskem skalnjaku je glavni princip lepa, okusna dekoracija vrta brez vsakih stroškov. Gorenjski skalnjaki so naravni, se skladajo z okoljem, običajno nimajo nenaravnih vložkov in niso izumetničeni. Pri teh se zelo lepo potrdi staro pravilo: manj je več.

Abstraktni skalnjak

Oblika in velikost: oblika zelo enostavna, velikost skladna z obliko

Vrsta kamenja: oblikovana z namenom; primer: kvadratni kos granita, ki ga do tretjine vkopljemo v zemljo. Oblika kamna mora biti vidna.

Rastline: običajno brez rastlin ali pa so izbrane z globokim razmislekom.

Primer: Skalnjak naj bo blizu pločnika. V ravno travno površino v sredino do polovice zakopljemo kos granita, tako da je površina zgoraj ravna. Poleg skopljemo plitvo jamo premera pol metra. Čez štirinajst dni vanjo stresemo eno lopato pasjega govna. Nato čez štirinajst dni nanj posadimo luštrek. Mimoidočim znancem na koncu razložimo, da je to palma na kraterju Mare Caninus, ali pa niti tega ne. Bistvo je v izzvanju osebnih mnenj o vaši abstraktni stvaritvi.

Sodobni skalnjak

Oblika in velikost: srednje velik, običajno nadomešča počivalni del vrta. Oblika je dobro načrtovana in usklajena z arhitekturo. Sklada se z vrtom in vsebuje tehnične rešitve, fontano, urejene poti in razsvetljavo.

Vrsta kamenja: sekan in oblikovan granit, lahko tudi drugi oblikovani kamni. Drenaža ni potrebna, kamenje naj bo po možnosti vlito v poliuretansko podnožje. Možna je uporaba plastične imitacije kamna.

Rastline: okrasne trajnice in grmovnice v loncih, tako da se lahko na zahtevo lastnika hitro zamenjajo.

Sodobni skalnjak mora biti skrbno načrtovan skladno z zahtevami sodobnega časa. Pri gradnji se uporabijo obdelani materiali in moderne tehnične rešitve. V skale naj bodo vgrajeni senzorji za odpiranje vrtnih vrat, luči naj se napajajo s fotocelicami. Pri projektiranju je treba razmišljati o načinu vzdrževanja, saj moramo upoštevati, da lastnik zaradi sodobnega tempa življenja nima časa za oskrbovanje in bo potreboval urejen vrt s skalnjakom za občasni počitek. Skalnjak naj bo tudi ergonomsko dodelan, vgrajen naj ima ozonizator zraka, izdelan naj bo z možnostjo hitre zamenjave z drugačnim designom.

Okrasni skalnjak

Oblika in velikost: oblika enostavna, običajno okrogla, skalnjak je majhen

Vrsta kamenja: kosi marmorja, raznobarvni graniti;

Rastline: astre, cinije, pelargonije, predvsem bogato cvetoče miniature.

Uporabi se čim več vrst različnih rastlin. Med rastline se postavi betonske ali plastične palčke, gobe, hišice in se jih barvno kontrastno uredi. Med kamenjem se oblikuje vzorčaste otočke trave, vmes se gole površine posuje z barvnim peskom. Poti naj bodo razporejene tako, da je možno redno pletje plevela in čiščenje smeti in listja. Hortikulturci tej obliki skalnjaka pravijo kičasti skalnjak.

Kontrastni skalnjak

Oblika in velikost: velikost ni pomembna, oblika naj vsebuje kontrastne rešitve.

Vrsta kamenja: kakršnokoli barvito kamenje, da z obliko ali barvo dosežemo nasprotja

Rastline: Izberemo samo nekaj rastlin, ki ustvarijo barvna nasprotja travi in skalam.

Bistvo tega skalnjaka so kontrastna nasprotja ki ga kreiramo z obliko: okroglo/kvadratno in barvno: rumena/vijolična, modra/oranžna in rdeča/zelena. Na primer, pri obliki izdelamo kvadratne izseke z okroglim kamenjem ali obratno. Vedno izberemo osnovni nasprotno komplementarno barvo. Med travo naj se torej vgradi rdeč kamen, k rumenem apnencu sodijo modrovijolični netreski ali vijolične koprive. Po barvah je podoben okrasnem skalnjaku, le da so oblike enostavnejše, vendar kontrastno usklajene, barve pa bolj nevtralne, čeprav dokaj osnovne.

Kontrastni skalnjak v hortikulturnih krogih ne uživa spoštovanja, med ljudmi pa je zelo priljubljen.

Amorfni skalnjak

Oblika in velikost: Kot že ime pove, je oblika brezoblična. Velikost ni pomembna, ker je važen amorfni učinek.

Vrsta kamenja: različno manjše kamenje, ki ga stresemo na kup in po njem potresemo malo zemlje. Malo potolčemo, da se zemlja vsuje med kamenje, lahko pa počakamo, da jo spere dež.

Rastline: pustimo, da se rastlinje zaraste samo. Zelo primerni so slak, potrošnik in trpotec. Običajno se lastnik vseeno potrudi in vsadi nekaj rastlin.

Amorfni skalnjak je pravzaprav zelo pogosta oblika skalnjaka pri nas, le da se kamenja ne nasuje, ampak ga ustvarjalec enakomerno položi na zemljo, vmes pa posadi različne rastline. Bistvo amorfnega skalnjaka je v tem, da nima koncepta in nered ustvarja kompaktno celoto, bistvo pa pravzaprav pomenijo rastline. Iz tega vidika se oblika zanemari, zato je videti, kot da bi se kamenje s kakšno veliko fračo nametalo na gomilo zemlje.

Zidarski skalnjak

Oblika in velikost: kvadratne oblike, običajno je majhen

Vrsta kamenja: stara opeka

Rastline: praproti, sladka koreninica, mah, lišaji, redko netreski.

V sredini travnika se z opekami pozida manjša stena. Na vrh se položi in z malto pozida strešna opeka, da zid ne razpade. V špranje se posadi praproti in mah.

Zidarski skalnjak se običajno izdela iz sekanega granita ali še bolje iz peščenjaka, tako da se kamenje zloži v urejeno skladovnico. V špranje je smiselno sproti vsaditi rastlinje, ker ga je kasneje težje fiksirat. Zidarski skalnjak ima dobro formo, je atraktiven, je pogosto videti naraven in se lepo sklada z okolico. Varianta zidarskega skalnjaka je stopničasti oz. terasasti skalnjak, ki izkorišča nagnjenost terena.

Posebna varianta zidarskega skalnjaka je postavitev skal v pokončne plasti, tako da so špranje med kamni vertikalno. Plasti skal se lahko tudi malenkost nagne, kar da poseben vizuelni učinek.

Pravljični skalnjak

Oblika in velikost: običajno pokončna stena, v katero se vseka niše. Vanje se postavi majhne gradove, palčke ali druge pravljične objekte.

Vrsta kamenja: koničast granit, seveda na vrhu pobrušen ali posekan, da ne pride do poškodb.

Rastline: sončnice, orjaški fižol, sicer naj bo večina površine travnata.

Če je možnost, naj bo skalnjak tako velik, da je na ravnini možno postavit igrala za otroke - gugalnice, peskovnike in podobno. Vsebuje naj ribnik z zlatimi ribicami, brv čez ribnik, na strani naj bo labirint. Postavi se tudi platno za predvajanje Sneguljčice in sedem palčkov.

Ženski skalnjak

Oblika in velikost: Oblika najpogosteje okrogla, skalnjak je običajno majhen.

Moški skalnjakVrsta kamenja: rožnati ahat

Rastline: pelargonije

Moški skalnjak

Oblika in velikost: Kvadratna oblika z vzponom proti sredini. V sredini se oblikuje peščen kvadrat, sredi katerega se pokončno postavi čimvečji pokončen kos granita. Proti sredini skalnjaka se iz osmih strani naravnost proti sredini v obliki zvezde speljejo poti, posute s peskom.

Vrsta kamenja: uporaben je samo granit

Rastline: izbere se vrste, ki potrebujejo vsakodnevno nego. Posadimo jih samo ob kamen, ostala površina naj ne vsebuje motečih rastlin.

Alpski skalnjak

Oblika in velikost: Običajno zgrajen z nagibom, nepravilne oblike, velikost ni pomembna

Vrsta kamenja: apnenec, redko granit

Rastline: alpske miniaturne rastline, homulice, netreski

Skalnjak s prezimnimi kaktusi

Oblika in velikost: Običajno zgrajen z rahlim nagibom, z globoko drenažo, nepravilne oblike, običajno manjši

Vrsta kamenja: skrilavec, tuf, lapor ali granit, redko apnenec, med skalami posip s skrilavcem

Rastline: prezimni kaktusi, mesembrianteme, redkeje netreski

Goli skalnjak

Oblika in velikost: Zelo originalna oblika, dinamična, ekstravagantna, impozantna

Vrsta kamenja: katerakoli kamnina, le da z lahko njo naredimo močan učinek

Rastline: se ne vsadijo; morda kakšna homulica, praprot ali lišaji

Goli skalnjak je namenjen samemu sebi in zato ne sme vsebovati rastlin. V primeru golega skalnjaka oblika močno dominira nad vsebino, zato si moramo omisliti zelo impozantno obliko ne glede na velikost skalnjaka. Primer je plavajoča forma vertikalno naloženih plošč peščenjaka, ki na robovih izgine v pesek. Rastline v takem skalnjaku so moteče, zato uporablimo zelo šibke rastline, s katerimi le poudarimo razpoke in formo skalnjaka.

Škarpa

Oblika in velikost: Pravokotna, trapezasta ali trikotna oblika, velikost povezana s potrebami arhitekture

Vrsta kamenja: običajno apnenec, lahko tudi druge vrste kamnine; običajno se uporabi kamenje iz najbližjega kamnoloma.

Rastline: okrasne plazeče rastline

Škarpa nastane zaradi potrebe in se običajno izdela dekorativno, v nekaterih primerih v obliki skalnjaka. Med kamenje se posadi okrasno barvito plazeče rastlinje.

Zmote o skalnjakih

Ko sem bil z gradnjo že pri koncu, sem prebral še nekaj člankov, spletnih strani in menj na forumih. Moram priznati, da sem bil kar malo presenečen nad togostjo hortikulturne znanosti na eni strani in odprtim umom amaterskih gojiteljev. Pri izvedbah so glede kvalitete in oblikovanja seveda prednjačili profesionalni vrtnarji. Pri amaterskih pristopih sem kljub odprtosti mišljenj pogrešal predvsem oblikovne rešitve.

Med pregledovanjem raznih mnenj sem našel precej protislovij, zato bom skušal bralce izzvati z vprašanji, ki pri različnih ljudeh dajejo različne odgovore.

Skalnjak naj posnema naravo

Noben, še tako dobro oblikovan skalnjak že v osnovi skrene proč od posnemanja narave. Posnema lahko obliko kamnitih skladov ali rastlinski nabor nekega rastišča. Posnemanje narave pravzaprav ni niti smiselno, ker je potem bolje zaužit pravo naravo tam kjer je. Ne pozabimo, da je skalnjak vrtna dekoracija, kjer skušamo kopirat oblike iz narave, vendar se že v osnovi sami odločamo o obliki in vsebini, rezultat pa je najpogosteje plod možnosti in vztrajnosti. Najbolje o tem govorijo skalnjaki sami: redkokateri je dober posnetek narave.

Narava nam da idejo. Rezultat je običajno kompromis med željami in možnostmi in je čisto nekaj drugega kot prvotna ideja. V glavi obstane misel, da smo pri izvedbi posnemali naravo. Posnemanje narave se ponavadi podre v trenutku, ko vstopi v odločanje o vsebini skalnjaka všečnost. Zato se zgodi, da v kakšnem skalnjaku, ki velja za zelo 'naravnega', poleg opuncije ali ježevca vidimo vsajen encijan.

Skalnjak naj ne bo kičast

Skalnjak je sam po sebi okras vrta ali našega okolja in v tem pomenu dejansko že pomeni kič. Pozabljamo tudi, da je večina ljudi barvno orientiranih in že po naravi ljubi barvitost, ki pravzaprav vodi v kič. Konec koncev v skalnjak skušamo namesto naravnih rastlin vsaditi lepo cvetoče rastline, kar je človeku naravno, ampak vodi v kič. Če gremo v eno skrajnost, lahko nastane dolgočasje, v drugi skrajnosti pa barvna zmeda. Tu se postavi podobno vprašanje kot pri pogledu na prelepo cvetlico: lepota ali kič narave? Ne glede na izbiro besede smo si ljudje v tem podobni, le da vmes posežejo strokovnjaki in besedi določijo mejo. Stvar osebnega okusa.

Skale naj bodo vkopane za dve tretjini v zemljo

Tu so si celo mnenja strokovnjakov različna. Hortikulturci trdijo, da je treba kamenje zakopati za dve tretjini v zemljo, vendar nihče ne poda nobenega pametnega razloga za to. Profesionalni graditelji skalnjakov pravijo nasprotno, kar je povezano tudi z ekonomsko logiko; kamen je treba tudi plačati. Bistveno pr tem je, da se skale vgradijo v skalnjak tako, da se ne zvrnejo ali vgreznejo, ne glede na postavitev.

Kamen tudi v naravi ne stoji pokonci

Ne drži. Pojdite v Kordiljere ali kakšna druga vulkanska gorovja. Tudi pri nas je precej takih primerov. Je pa res, da na travniku noben kamen ne bo dolgo stal pokonci, ampak to ne smemo prenesti v oblikovanje skalnjaka.

Taka trditev je verjetno plod pomanjkanja kreativnosti. Problem verjetno izhaja že iz stroke: hortikulturnikom je kamen le ozadje, posoda, arhitektom pa osnova za gradnjo oblike. Ležeči kamen izpostavlja rastline, pokonci stoječ pa sam sebe. Kako ga bomo postavili, je stvar osebne izbire in namena skalnjaka.

V skalnjaku naj vlada skladnost

Načeloma drži, sploh v smislu usklajenosti rastlinja. Vendar, kot sem že omenil, je skalnjak okras in v tem konceptu zasluži kakšenkoli pristop, skladen, neskladen, kontrasten, agresiven, abstrakten ali konfuzen. Kakšna nenavadna rešitev utegne biti v skladu z bližnjo arhitekturo zelo učinkovita. Kontrastnega ali abstraktnega skalnjaka si ob leseni ali kamniti hišici res ne moremo privoščiti, ob moderni zgradbi pa zagotovo.

Skladnih skalnjakov je v Sloveniji zelo malo.

Skalnjak naj ne bo prenatrpan z rastlinami

Načeloma že, vendar je precej skalnjakov pri nas zbirateljske narave, kar pomeni, da bo lastnik skušal posadit vanj vse, kar zbira. Skalnjak tako postane zbirka rastlin in je izpolnil svoje poslanstvo, čeprav je iz hortikulturnega vidika neurejen. Večina ljubiteljskih graditeljev skalnjakov se namreč na estetiko kratkomalo požvižga in si uredi skalnjak po svojih željah. Vsekakor ne moremo reči, da to ni prav, saj skalnjak gradimo za svojo dušo, ne zaradi izpolnjevanja hortikulturnih pravil.

Z rastlinami prenatrpan ne sme biti goli skalnjak in temu podobne rešitve, ki so same sebi namen in služijo le okrasu. Za obvladovanje skalnjaka glede prenatrpanosti mora imeti lastnik veliko discipline, da se odpove novostim in da odstrani vse, kar v letih v skalnjaku preveč zaraste in zapleveli.

Zaključek

Že imate skalnjak? Ste ga našli v kakšnem od opisov? Morda vaš skalnjak ni tisto, kar ste želeli pred gradnjo?

Zdaj, ko se dela končujejo, lahko naredim tudi načrt za gradnjo skalnjaka.

 

AstroKaktus.com
Navodila za gojenje
Slovar pojmov

Rod Pachypodium

Volnata uš

Lophophora williamsii, Peyotl

Kaktus

Prva o kaktusarstvu

Druga o kaktusarstvu

Slabe strani zbiranja kaktusov

Kaktusarski zakoni

Zemlja za kaktuse

Fizikalne lastnosti substratov

Kaljivost semena in dormanca

Presnova kaktusov - uvod

Presnova kaktusov - preživetje v puščavi

Presnova kaktusov - razmnoževanje

Presnova kaktusov - zgradba kaktusov

Presnova kaktusov - organi kaktusov

Presnova kaktusov - funkcija reber

Presnova kaktusov - struktura tkiv I

Presnova kaktusov - struktura tkiv II

Presnova kaktusov - koreninski sistem

Presnova kaktusov-kemijske sestavin tkiv

Procesi presnove - CAM presnova

Procesi presnove - svetloba

Procesi presnove - ohranitev vode

Presnova kaktusov - Vreme

Presnova kaktusov - Bolezni

Ogrevanje rastlinjaka

Alternativno gojenje kaktusov

Sočasno cvetenje kaktusov

Astrophytum asterias cv. Super Knipping

Vegetativno razmnoževanje havortij

Kaktusi in digitalna fotografija

Sejem FlormartMiflor v Padovi

Radioaktivnost in kaktusi

Blosfeldia liliputana Werdermann

Glivična obolenja kaktusov I

Glivična obolenja kaktusov II

Glivična obolenja kaktusov III

Glivična obolenja kaktusov IV

Glivična obolenja kaktusov V

Glivična obolenja kaktusovh VI

Glivična obolenja kaktusov VII

Glivična obolenja kaktusov VII

Frailea grahliana

Discocactus horstii Buin & Bred

Kaj je Cintia odieri

Notocactus kovaricii (Haw.) Krainz

Neolloydia lophophoroides (Werd.)And.

Prezimni kaktusi I

Prezimni kaktusi II

Prezimni kaktusi III

Prezimni kaktusi V

Prezimni kaktusi IV

Če je seme zanič VI

Če je seme zanič V

Če je seme zanič IV

Če je seme zanič III

Če je seme zanič II

Če je seme zanič I

Pediocactus papyracanthus (Engelm.) Benson I

Pediocactus papyracanthus (Engelm.) Benson II

Rod Sclerocactus II

Rod Sclerocactus I

 

Copiright - Zvone Rovšek
Domena Kaktu.si je nastala 1. aprila 2009.