Informativni center Kaktu.si

Vegetativna obolenja kaktusov

2. Skupina: obolenja prevodnega in sočnega tkiva

Površinska in globinska gobavost

Neochilenia malleolata, odrastla rastlina, primerek iz zbirke avtorja;

Na bočni strani rastline se je tkivo v pasovih vsako zimo posedlo in pogreznilo. Na površini so nastale rjave globoke vdrtine, proti strženu pa široke zagozde gobastih ostankov tkiva. Obolelega tkiva je bilo sorazmerno veliko (skoraj tretjina rastline), saj je bilo tudi sočno tkivo med kosi gobaste mase na nekaterih mestih rahlo rumenkasto. Kot običajno v podobnih primerih na hranilnih gojiščih ni zrastlo nič, na zdravo sterilno tkivo trihocereusa prenešen vzorec pa ni povzročil poškodb ali rasti mikroorganizmov. Zanimivo je, da rastlina ni takoj propadla, čeprav sem jo vertikalno prerezal na pol skozi teme. Prerezana površina se je v enem dnevu zasušila, obolenje pa se več kot cel mesec dni ni več širilo.

Na sterilne kose zdravega Trichocereusa pachanoi je povzročil nanos obolelega tkiva le rahel ožig, ki pa ni napredoval v globino, kar spet kaže na verjetnost, da gre le za fiziološko obolenje tkiva.

Rdeča gniloba prevodnega tkiva

Sclerocactus spinosior, cepljenka; primerek iz zbirke avtorja;

Po odmrtju odmrle podlage sem odrezal spodnji del cepiča, kateremu je spodnji del žilnega snopja že razpadel, v zgornjem delu pa je bilo žilje popolnoma rdeče. Iz zgornjega dela rastline sem odrezal nekaj kosov pordečelega prevodnega tkiva in ga dal na Sabouraud agar. V obeh primerih je okoli vzorcev nastal svetlordeč madež brez kakršnihkoli drugih tvorb. Po precepitvi na hranilni agar je gojišče ostalo sterilno, čeprav sem precepil maso iz obrobja tkiva in okolnega rdečkastega madeža. Pod mikroskopom tudi pri največji povečavi (1600 x) ni bilo videti kakršnihkoli mikroorganizmov. 

Ta primer kaže na to, da se obolela tkiva nekaterih kaktusov obarvajo rdeče, pri drugih pa črno-rjavo ne glede na to, ali je obolenje fiziološko ali glivično, saj sem v podobnem, a hitreje napredujočem obolenju Pediocactusa peeblesiana našel glivice Fusarium.

Stebelna gniloba cepljenk

Uebelmannia pectinifera, cepljenka, primerek iz zbirke J. Slatnerja;

V hladnih, vlažnih jesenskih dneh se prično pojavljati razne gnilobe cepljeih kaktusov, odmre pa najpogosteje cepič. V večini primerov najprej pomislimo na zakasnelo rast glivic, s katerimi smo cepič okužili pri cepljenju. Zanimivo pri tem je dejstvo, da v večini primerov rastlina ne gnije znotraj spoja prevodnih snopov po žilah navzgor, ampak iz zunanjega bočnega dela rastline. Med vzorci se je pojavil prav tak primerek, ki je imel na spodnjem delu blizu cepitvenega reza je velik del primarne skorje črn in vdrt. Možno je, da je bila rastlina res okužena na rezu povrhnjice, vendar v samem počrnelem sočnem tkivu nisem našel glivic.

Skica prikazuje smer širjenja vegetativne gnilobe, ki nastaja na reznih robovih cepljenk.

Vegetativna koreninska gniloba

Lophophora williamsii, odrasel sejanec, primerek iz zbirke J. Slatnerja;

Korenine so popolnoma odgnile, nakar je iz njih nastala črna gobasta masa, ki se je od tkiva z lahkoto odluščila, v tkivu pa so nekatere žile počrnele. Bolezen je vsako leto počasi napredovala za nekaj milimetrov. Vzorec, vzet iz počrnele žile ni pokazal nobene okužbe, ampak le rdečkasto obarvanost razpadajočega prevodnega tkiva, torej je obolenje verjetno vegetativnega značaja!

Na skici je prerezan primerek L. williamsii z poškodovanimi koreninami.

Črna gniloba uvoženih cepljenk

Hylocereus undatus, podlage za ceplenje;

V raznih rastlinjakih se pojavlja črna gniloba trikotnih holandskih podlag (Hylocereus undatus), na katerih so nacepljeni brezklorofilni rdeči gimnokaliciji. Znotraj rastline včasih opazimo temnejšo tvorbo nepravilne oblike, ki se v hladni jeseni razširi na celo rastlino kot rjavočrna gniloba, nakar pogosto odmre tudi cepič. Večina kaktusarjev za tako gnilobo obtožuje mraz in vlago, vendar mislim, da mora pri tej vrsti obolenja sodelovati več faktorjev. Rastline slabše kvalitete so verjetno obolele že takrat, ko jih kupimo v cvetličarni. Taka obolenja sem opazoval tudi v svojem, toplejšem rastlinjaku, zanimivo pa je, da večje ukoreninjene rastline, ki so pognale iz areol takih podlag, niso obolele v dosti hladnejšem okolju (poskusna rastlina je prenesla -5°C brez posledic). Iz obolelega tkiva nisem uspel izolirati nobenega organizma, ki bi rastel na agarju, čeprav sem uporabil Sabouraud, hranilni agar in Sabouraud z dodatkom tkivne paste Lophocereus schotii. Poleg teh poskusov sem na sterilne kose zdravega Lophocereusa schotii s cepilno zanko nanesel maso iz razpadajočega tkiva, vendar ni bilo kakršnihkoli znakov poškodb ali okužb. Kljub temu, da ima obolenje videz prave glivične gnilobe, je obolenje verjetno fiziološkega značaja.

Šesti del