Kaktu.si

Informativni center Kaktu.si

Sponzor
AstroKaktus
Portal za informiranje in obveščanje slovenskih ljubiteljev kaktusov in drugih sočnic
AstroKaktus
 
Forum Podatki Članki Koledar del Zanimivosti Povezave Zbirke Kontakt

Glivična obolenja kaktusov - analizne metode

Kako bi razvrstili obolenja v našem okolju...

Pri kaktusih poznamo nekaj različnih vrst obolenj, ki kažejo podobne simptome v začetni ali končni fazi bolezni. Potek bolezni je lahko različen glede na klimo, vrsto rastline, način okužbe, vrsto substrata itd., zato lahko navajam le tiste bolezenske pojave in okoliščine, ki sem jih opazoval v svojih rastlinjakih in na vzorčnih primerkih obolelih rastlin iz zbirke J. Slatnerja in I. Muleja. Izkazalo se je, da je dosedanja diagnostika neuporabna, saj so se nekatere črne gnilobe koreninskega vratu in pegavosti izkazale kot verjetne fiziološke poškodbe brez glivičnih ali bakterijakih okužb. Seveda obstaja možnost, da je rastlina površinsko okužena in se odzove z tvorbo zaščitnega odmrlega plutastega tkiva, vendar je določevanje površinskih okužb skrajno nezanesljivo. Po drugi strani pa so se nekatere pegavice in krastavice, katerim bi prisodil povsem druge glivične povzročitelje, pokazale kot prave fuzarioze.

Zaradi podobnosti obstoječe diagnostike pri nekaterih gnilobnih obolenjih ni bilo možno izdelati natančne diagnoze za določeno glivo ali bakterijo, zato sem ločil bolezenske pojave v tri skupine glede na obliko bolezni, ne pa glede na povzročitelja. Ta način sem izbral zaradi primerov, kjer za različne glivice navajajo zelo podobne poškodbe v začetni ali končni fazi bolezni. Glede na dejstvo, da gnitje rastline običajno opazimo v zadnjem stadiju, predhodnih stopenj pa ne, lahko na ta način povzročitelja zamenjamo z drugim ali s sekundarno okužbo. V bistvu brez mikrobiološke analize ne moremo ločiti glivičnega obolenja od fiziološkega, razen v primeru nekaterih gnilob v končnem stadiju.

V grobem bi ločil nekaj osnovnih oblik fizioloških in glivičnih obolenj kaktusov:

1. Površinske pege: nastajanje raznih površinskih peg in skorjastih prevlek, ki se širijo ali nastajajo le v intervalih v neugodni klimi. Rastlina sicer ne odmre, a se v neugodnih klimatskih pogojih bolezni lahko pridružijo glivice in se razširijo na celo rastlino.

Potek bolezni, ki se na isti rastlini pojavlja vsako leto, je verjetno povezan z genetsko ali kako drugače oslabljenim vegetativnim sistemom, saj obolela mesta med seboj niso povezana in nastajajo na slučajnih mestih. Takih primerov je zelo malo in se jih ni mogoče zdraviti, zato tako obolele rastline le s težavo ohranjamo pri življenju.

Znotraj rdečih in črnih pegastih tvorb nisem v prvi fazi pri nastajanju peg našel nobenih mikroorganizmov. Gnitje iz takih peg navznoter povzročijo v končni fazi sekundarni napadi fuzarijev, redkeje botritisa Na prizadetih poškodovanih mestih nastane zaščitna plutasta tvorba, ki je v prvi fazi obramba proti mikroorganizmom, v vlažni klimi pa postane gojišče raznih gliv, ki prodro v neodporno rastlino.

Fiziološka obolenja žilnega in sočnega tkiva, ki povzročijo postopno dolgotrajno hiranje rastlin. Obolelost žilnega in sočnega tkiva se ponavadi pojavi kot posledica odmiranja korenin in daje videz, kot da se po žilnih vlaknih širi neka okužba.

Fiziološka obolenja se pojavljajo predvsem v hladnejšem in vlažnem okolju in jih pogosto le po tem ločimo od fuzarioz, ki se razvijajo le v toplem okolju. V žilah in na posameznih obolelih mestih v sočnem tkivu najdemo znotraj parenhimskih ali prevodnih celic rdeče obarvana telesca nepravilne oblike v velikosti približno 10m m. V obolelem tkivu nisem našel tujih mikroorganizmov in z njim ni možno okužiti druge rastline. Na prerezu izven obolelih mest se površina obarva rjasto rdeče, kar kaže na vegetativno obolelost rastline v širšem smislu. Korenine so običajno že odmrle, vendar lahko takšno rastlino ohranimo pri življenju še mnogo let. V prerezani rastlini najdemo rdeče obarvano žilno tkivo, vendar najprej le na koreninskem delu. V neugodnem vremenu se rdeči madeži širijo navzgor in rastlina v nekaj tednih ali mesecih odmre in se spremeni od korenin navzgor v gobasto mumijo z rdečerjavo suho kašasto vsebino. Tkivo razpada zaradi nekroze tkiv, pogosto zaradi pomanjkanja hranil zaradi odmrtih korenin ali zamašenih trahej. Glivice večinoma niso prisotne, razen v zadnji fazi, ko rastlino razkrojijo razne gnilobne glivice, najpogosteje botritis in mukor , pogosto pa najdemo na površini tudi penicilije in aspergiluse.

Seveda obstaja možnost, da so obarvana telesca ostanki bakterijskih napadov, ki povzročijo obrambno reakcijo tkiva. Ugotovili so namreč, da se pri napadu pektolitične Erwinie cacticide, ki v naravi napada starce, Cephalocereus senilis - razkraja celične stene, prično v rastlini tvoriti posebna snov - cephaloceron, ki močno zavira rast bakterije. Pokazalo se je tudi, da prične tkivo pri glivičnih infekcijah takoj tvoriti nekaj vrst barvil, med katerimi je tudi cephaloceron. Ali tu lahko zaključimo, da so ‘vegetativna obolenja’ le posledice zamrlih bakterijskih ali glivičnih napadov? Ta možnost seveda obstaja, vendar je še vedno nepojasnjeno, zakaj s tem tkivom ni možno okužiti zdravega tkiva druge rastline, čeprav se v oboleli rastlini širi dalje.

3. Gnitje rastlin, ki se hitro posedajo ali zvodenijo in v končni fazi brez izjem v kratkem času odmrejo. Na videz zdrave rastline rahlo spremenijo barvo (ponavadi potemnijo), nato v nekaj dneh postanejo steklaste, notranjost rastlin pa se spremeni v vodeno brozgo. V vseh primerih takih gnilob sem v gnijočem tkivu našel glivico Fusarium.

Način dela (analitika)

Pri določevanju patogenih mikroorganizmov moramo upoštevati dejstvo, da včasih zaradi lastnosti napadalca, da uspeva le v zelo specifičnih pogojih, ugotavljamo sekundarne bakterije ali glivice, ki razkrajajo odmrlo ali imunsko oslabljeno tkivo. Moji poskusi so pokazali, da so nekateri pogosti inicialni bolezenski pojavi, za katere smo do sedaj obsojali glivice, predvsem Fusarium, neutemeljene. V nekaterih primerih, ki jih bom kasneje obravnaval, nisem našel v obolelih tkivih, ki so res dajali videz glivične okužbe, nobenega tujega živega organizma, pa čeprav sem uporabil vse meni znane metode za ugotavljanje prisotnosti tujih organizmov v tkivih. V mislih imam predvsem rastline, ki počasi propadajo zaradi fiziološko odmrlih korenin, omrznjene ali pregrete propadajoče kaktuse, in pa tiste, v katerih se žilno tkivo obarva rdeče ali črno in počasi odmre. Spregledana je bila možnost, da bi tkivo razpadalo zaradi neprehranjenosti, toksinov, plazmolize ali drugih vzrokov v odsotnosti mikroorganizmov. Ožige povrhnjice lahko povzročijo tudi nepatogene glivice, voda, močna svetloba, mraz, kemikalije, električni tok itd. Površina rastline je vedno okužena z raznimi glivicami in baterijami in kljub dezinfekciji povrhnjice z varikino iz takih vzorcev zraste na gojišču več nespecifičnih vrst gliv, kot so aspergili ali peniciliji. Ta postopek je za določitev povzročitelja neuporaben. Tudi pri nepazljivi izolaciji obolelega notranjega tkiva rastline se lahko trosi prenesejo z vzorcem na gojišče in taka analiza je napačna.

V prvi fazi sem iz obolelih rastlin sterilno izrezal koščke obolelega tkiva in jih prenesel v posebno gojišče, sterilizirani Sabouraud agar v petrijevi posodi, na na katerem se plesni, pa tudi nekatere bakterije, intenzivno množijo. Sabouraudova gojišča z vzorci sem pustil na svetlem prostoru pri sobni temperaturi. Vse poskusne primere, kjer se mikroorganizmi niso razvijali iz celega kosa vzorčnega tkiva, ampak le iz ene točke, sem izločil zaradi možnosti okužbe s trosi glivic, ki so vedno prisotni v zraku, na površini rastlin in v zemlji in se lahko zaradi nepazljivosti prenesejo na gojišče. V nekaterih primerih se iz tkiva ni razrastla nobena glivična kultura. V teh primerih sem nanesel vzorčno tkivo še na druga sterilizirana gojišča, npr. na hranilni agar z bujonom, na katerem rastejo bakterije, ali pa Sabouraud agar z dodatkom tkiva kaktusov. Če sta oba testa zatajila, sta ostali še dve metodi: prenos okuženega tkiva na sterilno izrezano tkivo druge zdrave rastline, ali pa cepitev bolnega tkiva v tkivo rastoče zdrave rastline. Pri takih poskusih sem pogosto opazil lokalne ožige tkiva v krogu nekaj milimetrov okoli nanešenega vzorca, vendar brez nadaljnega širjenja micelija. Takšni testi so na žalost le kratkotrajnega značaja, saj začne po štirinajstih dneh tkivo v vsakem primeru razpadati. V skrajnem primeru sem poskusil tudi z metodo za ugotovitev možnih glivic, ki lahko rastejo in sporulirajo le na živem tkivu, ne pa v umetnih gojiščih (podobno kot virusi). Bolno rastlino sem površinsko razkužil, odrezal vrhnji del do obolelega tkiva in celo raslino pokril s sterilno posodo, da bi se na rezu v humidnih pogojih pojavili plodni organi možnih glivic. V skoraj vseh primerih je zadostoval nanos vzorca na Sabouraud agar. Če na tem gojišču ni zrastla nobena glivična kultura, so tudi ostali testi pokazali enake rezultate.

Naj rečem še nekaj o načinu izolacije glivice iz obolelega tkiva. Prenos glivice iz vzorčne rastline na gojišče je uspešen, če zrastejo le kolonije tiste glivice, ki se v rastlini aktivno razrašča. Obolele rastline sem najprej površinsko razkužil z 5% varikino (če je bilo potrebno), nato pa s sterilnim orodjem izrezal kos obolelega tkiva in ga prenesel na hranilno podlago. Seveda je bilo potrebno več sterilnih rezov za en sam vzorec, saj lahko s prvim rezom iz površine okužimo notranje plasti tkiva. Na površini rastline lahko kljub razkužitvi ostanejo v režah razni mikroorganizmi, ki pokvarijo analizo. Vse analize vzorcev, vzetih iz površine rastline, so vprašljive, čeprav se lahko ravno tam skriva primarni povzročitelj bolezni. Če je bila rastlina že popolnoma gnila, sem jo raztrgal kot pomarančo in s cepilno zanko precepil brozgo na gojišče. Ta način je precej zanesljiv in predvsem najbolj čist. V vseh pazljivo izvedenih poskusih je masovno zrastla le ena vrsta glivice, kar je znak, da je poskus uspel in da je to verjetno povzročitelj gnitja tega tkiva. Odkrivanje primarnega napadalca (če je sploh obstajal) pa je praktično nemogoče, saj gnitje odkrijemo šele v zadnji fazi. Glede na rezultate sodim, da so poleg mehanskih in fiziološkoh poškodb povrhnjice in tkiva glivice Fusarium ene od redkih primarnih povzročiteljev gnilobe.

V večini primerov so rastle kolonije plesni le iz tistih tkiv, kjer se je obolenje vidno širilo. Analize sveže obolelih tkiv so najbolj realne, saj lahko v zastaranih gnilih masah najdemo več vrst mikroorganizmov. Pogosto so na nepazljivo nacepljenem gojišču zrastli peniciliji, katerih trosi se očitno nahajajo povsod v zemlji in na rastlinah in lebdijo v zraku. Delo je sicer potekalo v bližini plamena gorilnika, kar je bilo za moje poskuse zadostovalo, za popolnoma sterilno okolje pa bi potreboval laminarij (sterilno komoro z laminarnim filtrom).

Naprej Četrti del

AstroKaktus.com
Navodila za gojenje
Slovar pojmov

Rod Pachypodium

Volnata uš

Lophophora williamsii, Peyotl

Kaktus

Prva o kaktusarstvu

Druga o kaktusarstvu

Slabe strani zbiranja kaktusov

Kaktusarski zakoni

Zemlja za kaktuse

Fizikalne lastnosti substratov

Kaljivost semena in dormanca

Presnova kaktusov - uvod

Presnova kaktusov - preživetje v puščavi

Presnova kaktusov - razmnoževanje

Presnova kaktusov - zgradba kaktusov

Presnova kaktusov - organi kaktusov

Presnova kaktusov - funkcija reber

Presnova kaktusov - struktura tkiv I

Presnova kaktusov - struktura tkiv II

Presnova kaktusov - koreninski sistem

Presnova kaktusov-kemijske sestavin tkiv

Procesi presnove - CAM presnova

Procesi presnove - svetloba

Procesi presnove - ohranitev vode

Presnova kaktusov - Vreme

Presnova kaktusov - Bolezni

Ogrevanje rastlinjaka

Alternativno gojenje kaktusov

Sočasno cvetenje kaktusov

Astrophytum asterias cv. Super Knipping

Vegetativno razmnoževanje havortij

Kaktusi in digitalna fotografija

Sejem FlormartMiflor v Padovi

Radioaktivnost in kaktusi

Blosfeldia liliputana Werdermann

Glivična obolenja kaktusov I

Glivična obolenja kaktusov II

Glivična obolenja kaktusov III

Glivična obolenja kaktusov IV

Glivična obolenja kaktusov V

Glivična obolenja kaktusovh VI

Glivična obolenja kaktusov VII

Glivična obolenja kaktusov VII

Frailea grahliana

Discocactus horstii Buin & Bred

Kaj je Cintia odieri

Notocactus kovaricii (Haw.) Krainz

Neolloydia lophophoroides (Werd.)And.

Prezimni kaktusi I

Prezimni kaktusi II

Prezimni kaktusi III

Prezimni kaktusi V

Prezimni kaktusi IV

Če je seme zanič VI

Če je seme zanič V

Če je seme zanič IV

Če je seme zanič III

Če je seme zanič II

Če je seme zanič I

Pediocactus papyracanthus (Engelm.) Benson I

Pediocactus papyracanthus (Engelm.) Benson II

Rod Sclerocactus II

Rod Sclerocactus I

 

Copiright - Zvone Rovšek
Domena Kaktu.si je nastala 1. aprila 2009.