|
|
Glivična obolenja kaktusov - opis glivic in simptomov
Obstoječa diagnostika
V razni literaturi sem našel različno opisane poteke obolenj, ki jih povzročajo glivice in bakterije. Ponekod so opisi zelo pomanjkljivi, sledijo pa jim dolgovezni napotki o zdravljenju in o uporabi raznih fungicidov. Če bi skušali po tej diagnostiki ugotoviti povzročitelja kakšne navadne gnilobe ali netipične pegavosti, bi naleteli na precejšnje težave, saj bi lahko po teh opisih bolezni izbirali med več povzročitelji. Za primer navajam poteke bolezni pri napadih gliv in bakterij po nekaterih avtorjih:
Andersohn G.; Kakteen und andere Sukkulenten 1982
Vardjan F.; Varujmo sobne rastline pred boleznimi in škodljivci 1968
Haude, Kündiger, Erfolg mit Kakteen 1983
Hecht H.; BLV Handbuch der Kakteen 1982
Fleischer-Schütz; Gojenje kaktusov 1983
Bakterije
Pri svojih analizah nisem našel v obolelih tkivih nobene bakterije, čeprav nekateri avtorji navajajo bakterijske gnilobe, katere naj bi povzročila predvsem bakterija Pseudomonas cactivorum. Pojavlja se baje predvsem na divje razraščenih opuncijah v južni Italiji. Omenja se tudi Agrobacterium tumefaciens, vendar ni natančnih podatkov o obolenjih. Erwinia cacticida povzroča vodeno gnitje Cephalocereus senilis-a, verjetno pa napada še druge kaktuse v naravi. Bakterija razkraja pektine v celičnih stenah kaktusov in je verjetno tudi primarni povzročitelj obolenj. Ponavadi je s to bakterijo okužena tudi okolica obolelih rastlin. Tkivo oboleli kaktusov se obarva rdečkasto zaradi organskih antibakterijskih snovi-fitoaleksinov (eden je determiniran kot cefaloceron), ki nastajajo pri okužbi.
Kvasovke
Kvasovke se pogosto pojavljajo v gnijočih plodovih kaktusov, tako v naravi kot v kulturi. Kvasovke v naravi prenašajo sadne mušice kot je recimo Drosophyla mojavensis, kvasovka pa je determinirana kot Pichia cactophilia. Kvasovke so očitno zelo pogoste v naravi, saj sem jih našel v večini uvoženih semen, ki verjetno izvira iz narave, najpogosteje v semenih vrst Copiapoa, Echinofossulocactus, Espostoa itd. Kvasovke bomo verjetno našli tudi v rastlinjaku v vseh plodovih, ki vsebujejo sladkorno pulpo (npr. Echinocereus, Gymnocalycium, Echinofossulocactus, Lobivia...), vendar pri setvah niso nevarne. Na obolenja komaj vzklilih sejancev vplivajo le posredno; na razpadajočih ostankih semena, ki so ga razkrojile kvasovke, se pogosto pojavijo gnilobne plesni, ki pa se lahko kasneje razširijo na zdrave sejance. Kvasovke lahko povzročijo gnitje tkiva kaktusov, če pustimo plodove gniti v rastlinah. Kvasovk v semenu ne moremo uničiti s fungicidi ali s čiščenjem z antiseptičnimi sredstvi!
Glivice
Literatura navaja kar precej vrst glivic, ki naj bi napadale kaktuse. Nekaterih izmed teh glivic mikologi v kulturi sploh ne poznajo (Fusarium cactacearum, F. cacti-maxonii), ali pa so uvrščeni med sinonime (npr. Fusarium aloes = F.acuminatum, F. opuntianum = F. oxysporum, F. roseum var. dracaenae = F. lateritium, F. yuccae = F. lateritium, Phytophtora cactorum = P. omnivora). Pri navedbi botaničnih imen nisem preverjal točnost taksonomije glivic, ampak sem uporabil najpogosteje uporabljeno ime.
Pepelasta plesen |
Botrytis cinerea (Sclerotinia fuckeliana) |
Haude |
Vodenica, mehka gniloba; vdrta mesta v povrhnjici, ki se hitro širijo; lahko se širi iz ostankov cvetov ali plodov. |
Hecht |
Najprej nastanejo na povšini rastline steklaste pege lešnikove barve, ki se hitro širijo. Obolelo tkivo se pogrezne, pod površino pa je sluzasta kašasta masa. Na gnilih mestih se v vlažnem vremenu pojavi prašnata sivkasta plesniva prevleka. Kasneje lahko nastanejo tudi drobni beli sklerociji, ki kasneje počrne. |
Schuetz |
Sive prevleke konidijev, ki se pri dotiku pretvorijo v prah; napada odmrle dele rastline, posebno ostanke cvetov, pri hujših napadih prodre tudi v zdravo tkivo; pri višji temperaturi se širjenje glivice ustavi. |
Vardjan |
Siva plesen; siva prevleka na površini stebla; saprofit, napada zelo oslabljene rastline. |
Sclerotinia fuckeliana je v rastlinjakih sicer zelo razširjena (našel sem jo skupaj z Aspergilusi in Mucorji v plodovih plesnivih mamilarij in obdajajočem obolelem tkivu, v gnilih tilandsijah ter v razkrajajočih se ostankih kaktusov, ki so jih fuzariji že razkrojili), vendar nisem zasledil niti en primer z zgoraj opisanimi znaki obolenja, koder bi našel omenjeno glivico kot globalnega napadalca.
Rdeča gniloba |
Fusarium (oxysporum, dimerum var. violaceum in druge) |
Andersohn |
Sušica; obolenje se širi od korenin navzgor po prevodnem snopju; tipično rdeče obarvanje stržena oz. prevodnega snopja, korenine pa razpadejo in ostanejo le vlaknaste štrene; na prizemnem delu rastline kmalu nastane rdečkasta ali vijoličasta prevleka spor; najpogosteje na členkarjih, a tudi na kroglastih rastlinah in stebrih. |
Haude |
Odmiranje korenin, stržen pordeči od spodaj navzgor, na povrhnjici pa nastane volnata rdečkasta ali bela plesniva prevleka. |
Hecht |
Rjava vodena gniloba, ki napada od korenin navzgor, vendar koreninski vršički pogosto ostanejo neoboleli; rastlino zlahka iztrgamo iz zemlje, saj se gnile korenine odtrgajo; gnila rastlina se sesede in posuši. Žilno snopje je rjavkasto obarvano, obolela površina je svetleče belkasto, rožnato ali vijolično obarvana z rdečkasto prevleko spor. Gliva se lahko prenaša naprej z vbodi insektov ali okuženih bodic, kjer vrh rastline posivi in se rahlo posede, vendar ni drugih simtomov. |
Schuetz |
Vodena gniloba od korenin navzgor, pri poškodbah tudi od vrha rastline navzdol; napada predvsem gosto posajene starejše sejance, na katerih nastane bela ali rožnata prevleka plesni. |
V večini primerov sem v glivičnih gnilobah z različnimi znaki obolenja (pege, vodeno gnitje, različno obarvanje obolelega tkiva) vrst našel glivice iz rodu Fusarium. Natančnejši opisi bodo v nadaljevanju.
Plutavost |
Gleosporium ammoenum, G. josephynae, G. opuntiae, G. cactorum |
Haude |
Ožig, plutavost; nastanek obrobljenih, vdrtih temnorjavih ali črnih ploskev, iz katerih teče rjava tekočina. Iz napadenega tkiva nastane vdrta trda plutasta tvorba. |
Hecht |
Nastanek raznih okroglih svetlorjavih do rdečerjavih vdrtih peg z temnordečerjavim robom. Tkivo se izsuši, otrdi in postane skorjasto-plutasto. Na obolelih mestih se pojavijo rumenkaste ali rjaste tvorbe eliptičnih ali valjastih brezbarvnih spor. |
Sušica |
Helminthosporium cactivorum (Drechslera cactivora) |
Andersohn |
Sušica; posedanje, krčenje in mumificiranje sejancev; na rastlini nastane žametna zelena prevleka spor; bolezen se iz okužene rastline hitro širi v kolobarjih na ostale; širi se le pri nizkih temperaturah in visoki vlagi. |
Haude |
Stebelna črna gniloba; steklasto tkivo s temnovijolično ali črnozeleno prevleko na temenu ali bazi; počrnitev sejancev; deluje predvsem v vročini. |
Hecht |
Krčenje in sušica sejancev, stare rastline napade poredko; na bazi rastline nastanejo temne steklaste pege, kjer se tkivo zmehča, madež pa se hitro širi; na površini nastane žametno olivnozelena, temnovijolična ali črnozelena prevleka spor; napada pri visoki temperaturi in vlagi. |
Schuetz |
Sušica sejancev, ki se v dveh dneh skrčijo, stare rastline napada redko; do infekcije pride skozi reže v povrhnjici. |
Vardjan |
Mokra gniloba; najprej nastanejo temne steklaste pege; gniloba se širi od korenin navzgor, rastlina se prekucne in skrči v mumijo. |
Glivic vrste Drechslera cactivora pri svojih poskusih nisem našel niti v tipičnih opisanih primerih, ko se obolenje širi med sejanci v krogih (v teh primerih sem vedno določil fuzariozo). Tudi pri setvah te glivice nisem zasledil. Glivica je očitno ugotovljena na kaktusih le v Evropi, zato menim, da je povezava s kaktusi vprašljiva.
Krastavost |
Diplodia opuntiae, Hendersonia opuntiae, Phyllostica concava, Leptodermells opuntiae, Melanos sp. |
Haude |
Krastavost; v jeseni nastanejo okrogle-ovalne rjavkaste, svetlosive ali črne površinske pege, ki so rumenorjavo obrobljene. Gliva napade primarno skorjo do globine nekaj milimetrov. |
Hecht |
Krastavost opuncij; nastanek neenakomernih okroglih ali eliptičnih rjavih do črnih krast, obrobljenih z rumenorjavim robom. Obolenje se počasi širi in lahko pokrije večji del rastline. Odmrlp tkivo kasneje razpade, se osuši in obledi. Odmrla plast primarne skorje se loči v ploščah. |
Povzročiteljev krastavosti v svojih poskusih nisem iskal, saj vzorci, vzeti s površine rastlin, ne dajo prave slike o povzročiteljih obolenja. V tkivu pod krastavimi tvorbami omenjenih glivic nisem našel.
Padavica |
Phytium debayranum, P. cactacearum in drugi |
Hecht |
V kulturi o okužbah le ugibajo, omenjene so le kot možne setvene padavice! |
Schuetz |
Padavica sejancev; najprej nastane micelij na površini substrata, nato napade rastline, ki se nagnejo na stran, kjer tkivo razpada. Gliva raste v vročih soparnih dneh; pod 7°C gliva ne raste, obolela mesta pa prekrije debela skorja, katero lahko kasneje odluščimo od zdravega tkiva. |
Vardjan |
Padavica; uniči tkivo ob koreninskem vratu, ki počrni in zgnije. |
Rjava gniloba |
Phytophtora omnivora (sin. Phytophtora cactorum) |
Andersohn |
Bolezen mokrih korenin, ki se širi v rastlino zaradi okužene zemlje; obolelost stebelne baze in brozgavo gnitje tkiva |
Haude |
Koreninska in stebelna gniloba; gnitje jedra od korenin navzgor; tkivo postane temnorjavo in smrdi po gnilem krompirju. |
Hecht |
Bolezen mokrih korenin, ki se širi navzgor in obarva gnilo tkivo rjavo, sploh na bazi rastline. |
Schuetz |
Rjava gniloba korenin in bazalnega dela, ki se hitro širi navzgor; nastajajo rjave pege, ki se včasih zasušijo in jih lahko odluščimo do zdravega tkiva. |
Vardjan |
Kaktejina plesen; gnitje jedra od korenin navzgor; gnilo tkivo postane rjave barve. |
V poskusih glivic Phytium in Phytophtora nisem našel v obolelih tkivih. Predvidevam, da so se znašle med povzročitelji obolenj kaktusov zaradi pogostosti v naravi pri nas in zaradi podobnosti nekaterih obolenj kaktusov s padavicami trav in zelenjavnih sejancev. Glivice teh dveh rodov pri nas povzročajo padavico kalčkov.
Mokra gniloba |
Rhizoctonia sp. |
Andersohn |
Vodna gniloba sejancev in potaknjencev od korenin navzgor; zadrževanje kaljenja in rasti sejancev. |
Schuetz |
Napada predvsem sejance; na koreninskem vratu napadene rastline se nagnejo na stran. Podobni simptomi kot Phytium. |
Koreninska gniloba |
Sclerotium cacticola |
Hecht |
Koreninska bolezen opuncij; korenine obolijo in rastlina odmre. Na odmrlih delih najdemo 1-2 mm velike okrogle ali podolgovate, najprej bele, nato sive do rjave sklerocije. |
Pegavost |
Staganospora assans |
Schuetz |
Pegavost primarne skorje, ki se širi v intervalih, dokler ne prekrije večji del rastline; napada predvsem spomladi in poleti. |
Tudi teh glivic pri svojih analizah nisem našel. Rekel bi, da so nekatere vrste glivic odkrite v redkih primerih obolenj kaktusov v Evropi, kar sicer zadostuje za vpis glivice kot možnega povzročitelja obolenja na neki rastlini v kataloge rastlinskih bolezni, vendar pa to še ne pomeni, da se obolenje redno pojavlja v rastlinjakih in da bo imelo prav take znake obolenja, kot je opisano v literaturi.
Poleg opisanih obolenj naštevajo avtorji še razne ožige zaradi različnih vzrokov, pretežno glivičnih napadov (Andersohn) brez navedbe vrste povzročitelja. V novejših knjigah so avtorji bolj previdni in opisujejo glivične napade v splošnem brez navedbe povzročiteljev. Za večino primerov bi rekel, da so diagnoze postavljene brez mikološke determinacije glivice, precej primerov, predvsem krastavosti in pegavosti, pa je celo v resni literaturi obdelano precej nenatančno.
Tretji del
|
| AstroKaktus.com |
| Navodila za gojenje |
| Slovar pojmov |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Če je seme zanič IV |
Če je seme zanič III |
Če je seme zanič II |
Če je seme zanič I |
Pediocactus papyracanthus (Engelm.) Benson I |
Pediocactus papyracanthus (Engelm.) Benson II |
Rod Sclerocactus II |
Rod Sclerocactus I |
|
|
|
|