Informativni center Kaktu.si

Kaktusi in CITES konvencija

V naših zbirkah se nahaja precej rastlin, ki so zaščitene s CITES konvencijo. Zaradi nejasnosti in pogostih vprašanj bom navedel nekaj podrobnosti o izpolnjevanju CITES obveznosti, ki se tičejo vseh, ki danes posedujejo rastline iz CITES seznama.

CITES

Da ne bom prepisoval informacij o konvenciji CITES, navajam povezavo na uradno stran konvencije CITES pri Agenciji Republike Slovenije za okolje. Povejmo le toliko, da je CITES angleška okrajšava za Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (Convention on International Trade in Endangered Species of Wild Fauna and Flora). Ustanovljena je leta 1974 v Washingtonu in je začela veljati leta 1975. Slovenija je pristopila k podpisu konvencije in uveljavila pravila 23.aprila 2000.

CITES konvencija in sukulentne rastline

Za začetek povejmo, da so razen nekaj posameznih izjem vse vrste iz družin Cactaceae, Euphorbiaceae, rodovi Avonia in Anacampseros, Hoodia, Pachypodium in nekaj posameznih vrst, zavarovane s konvencijo CITES oziroma Uredbo Sveta (ES) 338/97. Seznam posameznih rodov in vrst po vključitvi v dodatek I in dodatek II navajam na koncu članka.

Časovna zaporedja konvencije

Cites konvencija je začela veljati leta 1975.

Konvencijo CITES je Slovenija podpisala leta 2000 in pričela z izvajanjem 23.4.2000

Slovenija je 1. maja 2004 vstopila v EU. S tem je je trgovanje z umetno razmnoženimi rastlinami vrst iz priloge A med državami članicami znotraj EU izvzeto iz nadzora in iz tega razloga za nakup takih rastlin ni potrebno pridobiti nobenih dovoljenj ali potrdil, predpisanih z Uredbo Sveta (ES) 338/97.

Izvajanje CITES konvencije v praksi

Nas ne zanima toliko sama zakonodaja in mednarodna pravila, zanima nas predvsem praktično izvajanje konvencije v naših rastlinjakih in validacija rastlin. Tu se zadeva malo zakomplicira, saj je za ugotavljanje skladnosti z zakonom potrebna zgodovina z obeh strani, tako iz zakonodajne kot iz zgodovine posedovanja rastlin. V osnovi se ravnamo po tem, kakšna je bila zakonodaja v državi porekla in v Sloveniji v trenutku, ko smo rastlino dobili.

Zakonodajni in represivni organi nas glede posedovanja zaščitenih rastlin zaenkrat ne preganjajo. Vseeno nas zanima, ali je posedovanje neke zaščitene rastline v zbirki legalno ali ne. Naši starejši kaktusi pogosto izvirajo iz zbirk naših prijateljev, ki so nam pred dolgimi leti podarili kakšen košček redke rastline. Darovalca morda poznamo, ne pa tudi izvora rastline. Mnogo rastlin smo dobili iz semena, za katerega ne vemo, ali je bilo pridobljeno legalno ali ne. V večini primerov pa imamo rastlino dobro označeno, kjer piše tudi vir semena in leto setve. Ta podatek je dovolj.

V nadaljevanju navajam okvire, v katerih bomo iskali skladnost s CITESom. V nadaljevanju uporabljam termin 'rastline' za vse, kar zadeva konvencija: rastline, seme, dele rastlin...

- rastline pridobljene pred letom 1975 niso v neskladju s konvencijo ne glede na razvrstitev

- rastline pridobljene od leta 1975 do 23. aprila 2000 potrebujejo izvozno CITES dokumentacijo države izvoznice glede na njeno zakonodajo

- rastline pridobljene od 23.04.2000 do 01.05.2004 potrebujejo izvozno CITES potrdilo države izvoznice in slovensko uvozno CITES dovoljenje

- rastline pridobljene iz EU po 01.05.2005 naprej ne potrebujejo nobene dokumentacije. Za razmnoževanje in prodajo rastlin iz priloge I znotraj EU sedaj ni potrebna registracija ali potrdilo. Od polnopravnega vstopa Slovenije v EU torej po nakupu katerekoli rastline v državah EU lahko izkažemo skladnost s pravili CITES in zakonodajo z veljavnim računom.

Praktično smo v težavah, saj vemo, da nam v tujih vrtnarijah pri nakupu rastlin prodajalci pogosto niso dali računa ali pa smo tega zavrgli. Sam imam več sreče, ker sem račune o nakupu uporabljal za evidentiranje rastlin in so ostali shranjeni v mojem arhivu.

Seznami in priloge

Živalske in rastlinske vrste, ki jih obravnava konvencija CITES, so po ogroženosti razvrščene v tri dodatke. Za vsakega je predpisan poseben režim mednarodne trgovine na podlagi sistema dovoljenj in potrdil.

Dodatek I vključuje vrste, ki jim grozi izumrtje in so ali bi lahko bile ogrožene zaradi mednarodnega trgovanja. Trgovina z osebki teh vrst je urejena s posebno strogim režimom in je dovoljena le izjemoma.

Dodatek II vključuje vrste, ki jim ne grozi izumrtje, vendar bi lahko postale tako ogrožene, če trgovanje z njimi ne bi bilo strogo nadzorovano. Mednarodna trgovina z njimi je dovoljena, vendar nadzorovana. Seznam vključuje tudi tiste vrste, za katere je potreben nadzor zaradi njihove podobnosti z osebki vrst, ki so uvrščene na sezname konvencije CITES.

Dodatek III vključuje vrste, ki so zavarovane vsaj v eni pogodbenici in za katere je pri učinkovitem nadzoru mednarodne trgovine potrebno sodelovanje tudi ostalih pogodbenic.

Kjer je poleg rodovnega imena napisano spp., velja za vse vrste tega rodu.

Umetno razmnoženi osebki naslednjih križancev in/ali kultivarjev niso predmet določb te uredbe:
Hatiora x graeseri
Schlumbergera x buckleyi
Schlumbergera russelliana x Schlumbergera truncata
Schlumbergera orssichiana x Schlumbergera truncata
Schlumbergera opuntioides x Schlumbergera truncata
Schlumbergera truncata (kultivarji).
Cactaceae spp. barvni mutanti brez klorofila, cepljeni na naslednje podlage: Harrisia ,Jusbertii', Hylocereus trigonus ali Hylocereus undatus
Opuntia microdasys (kultivarji)

Seznam je delni izpis iz Popravka Uredbe Komisije (ES) št. 407/2009 z dne 14. maja 2009, izpisan tukaj dne 5.2.2010.