Informativni center Kaktu.si

Naravni sovražniki volnatih uši

Volnate uši imajo kar nekaj naravnih sovražnikov, ki jih zaradi teh lastnosti uporabljajo tudi v hortikulturi. Uporaba insekticidov pušča za seboj vedno hujše posledice, v vojni s škodljivci pa vrtnarji pogosto kljub visokim stroškom izgubljajo bitke. Predatorji namreč ne delujejo le nekaj dni, ampak na rastlinah ostanejo dlje. Prisotnost predatorjev je odvisna le od količine hrane. Poglejmo torej, kateri naravni sovražniki napadajo volnate uši.

Cryptotalaemus montrouzieri

Cryptolaemus montrouzieri je majhen avstralski hrošč iz skupine polonic, kamor spada tudi splošno znana pikapolonica. Vsem polonicam je skupno prehranjevanje z ušmi raznih vrst. Cryptotalaemus montrouzieri je specializiran bolj na volnate uši, vendar je oportunist in se v pomanjkanju hrane spravi tudi na druge insekte, sploh ščitaste in druge uši. Pri napadanju kolonij volnate uši najprej napade mlade larve in hitro zdesetka večje populacije uši. Vseeno ni priporočljiva uporaba te polonice za čiščenje drugih škodljivcev, ker lahko pride do navzkrižnega uničevanja raznih predatorjev.

Odrasle samice ležejo jajčeca v kolonije uši v jajčne ali kokonaste mase, v vsako po eno jajčece, običajno po 10 jajčec na dan. Iz jajčec se izležejo male larve, poraščene z belimi volnatimi izrastki in so na videz podobni volnatim ušem. Larve zrastejo do dolžine 10 mm in v svojem ciklusu pojedo do 250 larv, uši ali njihovih jajčec. Larve se razvijajo približno 3 tedne, odrasle polonice pa en mesec.

Cryptolaemus montrouzieri se ne more razviti v kolonijah dolgoroge volnate uši, ker potrebuje za izleganje jajčec volnate kokone, ta pa izleže že razvite larve.

Leptomastix dactylopii

Rumenkasto rjava 3 mm dolga mušica je specifični parazitoid citrusove volnate uši. Samice zaležejo jajčeca v samo uš, kjer se razvije v malo larvo, ki se hrani z notranjimi sokovi uši. Ko jo izčpa, se iz larve izleže odrasla žival in odleti iz mrtvega kadavra. Samica lahko tako izleže do 100 jajčec in tako zelo hitro uniči večje kolonije uši.

Larva živi približno tri tedne, odrasla pa približno en mesec.

Zelo dobra lastnost teh mušic je velika gibljivost velika sposobnost iskanja plena. Prednost je tudi neobčutljivost na sladkorni izloček uši. Nekatere predatorje ta tekočina ovira pri napadanju, nasprotno pa te mušice sirup celo uživajo.

Žal te osice naše zime ne preživijo in lahko prezimijo le v rastlinjakih. Populacije lahko izginejo, saj se hranijo le z ušmi; ko teh zmanjka, izginejo tudi predatorji. Če uporabljamo pri biološki vojni z ušmi Cryptotalaemus montrouzieri, se osicam izognimo. Polonice namreč potrebujejo za zaleganje jajčec kolonije volnatih uši oz. njihove kokone, ker pa uši zdesetkajo kolonije uši, bodo izginile tudi polonice.

Anagyrus pseudococci

Parazitoid Anagyrus pseudococci je solitarni interni parazitoid iz družine Encyrtidae. Specializiran je na citrusovo volnto uš, grenivkino volnato uš in cipresino volnato uš. Odrasle živali kažejo spolni dimorfizem. Samica je dolgapribližno 1,5-2 mm in rjava z distinktivnimi črno in belo obrobljenimi tipalkami. Samec je manjši, 0,8-0,9 mm v dolžino, črn in ima ukrivljene tipalke.

Če samica Anagyrus pseudococci izleže oplojena jajčeca, se iz teh izležejo samice, če pa je neoplojena, pa se izležejo samci. NJihov cilj so larve volnatih uži v tretjem stadiju razvoje nimf. vendar lahko zaležejo jajčeca tudi v mlajše razvojne stadije uši in odrasle živali.

Samica Anagyrus pseudococci izleže eno samo jajčece v vsakega gostitelja. Iz jajčeca v malih gostiteljih se običajno izleže samec. Samica najde in razišče gostitelja zelo hitro s pomočjo tipalk, nato pa se obrne z zadkom proti cilju in prebode gostotelja z ovopozitorjem med volnati filamenti. Izleganje jajčeca traja kakšnih 15-40 sekund. Larva osice požre celotno vsebino uši in gre v njej skozi celotno preobrazbo. Nato odrasla žival pregrize zunanjo kožo uši in zapusti za seboj popolnoma izpraznjeno mumijo.

Razvoj od jajčeca do odrasle živalice traja 40,5 dni pri temperaturi 17,5°C, 14 dni pri 26 °C in 10,5 dni pri 35°C. Samci se razvijejo hitreje kot samice. Spodnja temperatura za razvoj je 13°C, najvišja pa 38°C. Če je dovolj gostiteljev, samice zaležejo 15 jajčec dnevno. V temi so neaktivne in jih močno privabljas vetloba.

Parazitska osica je zelo učinkovita in ker je ozko specializirana, kolonije kmalu odmrejo ali pa se izgubijo, če ni na razpolago več hrane.

Chrysoperla carnea, Chrysoperla rufilabris in Scaeva pyrastri

Naravni sovražniki uši so tudi Chrysoperla carnea (slika desno), Chrysoperla rufilabris in Scaeva pyrastri.