Kaktu.si

Informativni center Kaktu.si

Sponzor
AstroKaktus
Portal za informiranje in obveščanje slovenskih ljubiteljev kaktusov in drugih sočnic
AstroKaktus
 
Forum Podatki Članki Koledar del Zanimivosti Povezave Zbirke Kontakt

Vrsta, podvrsta, sorta, klon

Primer:

Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Malpighiales
Družina: Salicaceae (vrbovke)
Rod: Salix (vrba)
Vrsta: Salix integra (pisanolistna vrba)
Podvrsta: Salix integra 'Hakuro-nishiki' (pisanolistna japonska vrba

Človek želi imeti red, tudi glede vsega živega, ki ga obdaja. Tako je uredil in umestil bakterije, rastline in živali v sistematske kategorije iz katerih lahko sklepamo na evolucijsko stopnjo organizmov. Osnova tega urejanja je dvobesedno poimenovanje vsakega organizma in temelji na pravilih latinskega jezika. Torej ime vsakega organizma, pa naj si bo bakterija, rastlina, žival ali človek, je sestavljeno iz dveh delov. V nadaljevanju se bom omejil le na rastlinski svet. Prvo ime predstavlja rod (genus) in ga pišemo z veliko začetnico, drugi del imena pa imenujemo epitet (pridevnik) in samo obe imeni skupaj označujeta določeno vrsto (species). Oba izraza pišemo praviloma v poševnem tisku. Npr. izraz Primula (jeglič) predstavlja rod, izrazi acaulis, veris, auricula pa so epiteti. Toda samo povezava obeh izrazov nam pove ime določene vrste, torej Primula acaulis je trobentica oziroma brezstebelni jeglič, Primula veris pomladanski jeglič in Primula auricula avrikelj.
Osnovna enota klasifikacije organizmov je vrsta, ki jo sestavlja skupina organizmov, ki so si anatomsko, fiziološko in genetsko zelo podobni. Vrsto je pravzaprav zelo težko definirati in prav zaradi tega obstaja več različnih definicij. Ena izmed teh pravi, da vrsto sestavlja skupina rastlin, ki so si med seboj mnogo bolj podobne, kot so podobne rastlinam najbolj sorodne vrste. Razširjena je tudi definicija, ki pravi, da ista vrsta združuje rastline, ki se od drugih vrst razlikujejo po stalnih dednih znakih in so od njih spolno izolirane. Obstojajo še nižje sistematske kategorije od vrste. Omenil bi samo podvrsto (subspecies) in varieteto. Podvrsta obsega rastline, ki so na posameznem območju pridobile določene znake, ki pa se še ne ločijo v zadostni meri od splošno razširjene vrste. Praviloma dve podvrsti iste vrste ne rasteta na istem območju. Navajam pomladanski jeglič Primula veris kot primer. V Sloveniji poznamo tri podvrste pomladanskega jegliča in sicer P. veris subsp. veris, P. veris subsp. canescens in P. veris subsp. columnae. Za primerjavo bom omenil le en znak po katerem se razlikujejo. Prvo imenovana podvrsta ima čašo 8 do 15mm dolgo in je nekoliko krajša od venčne cevi, druga podvrsta ima 16 do 22mm dolgo čašo, ki je tako dolga ali daljša od venčne cevi, tretja podvrsta pa ima čašo 16 do 22mm dolgo, vendar je močno dlakava in krajša od venčne cevi. Še nižja sistematska kategorija od vrste in podvrste pa je varieteta.
Rod (genus) je kategorija biološke klasifikacije, ki je umeščena med vrsto in družino ter obsega strukturno in filogenetsko sorodne vrste. Višja kategorija od roda je družina (familia), ki vsebuje en ali več rodov. Družine v rastlinski klasifikaciji nosijo značilno končnico -aceae, ime pa je praviloma, čeprav so tudi izjeme, izpeljano po enem izmed rodov, npr. družina Primulaceae vključuje rod Primula, ki je družini dal ime, ter še rodove Soldanella, Cyclamen, Lysimachia, Anagalis itd. Kategorija nad družino se imenuje red (ordo), ki vključuje več sorodnih družin, značilna končnica za red pa je -ales, npr. Cyperales, šaši.
Sistematske kategorije, ki jih poklicni strokovnjaki ali pa ljubitelji rastlin najpogosteje uporabljamo ali pa srečujemo pri prebiranju strokovne ali poljudne literature so družina, rod in vrsta. Poleg omenjenih kategorij pa v literaturi ali pa v pogovorih naletimo še na številne izraze, ki se na različne načine navezujejo na naravne sistematske kategorije npr. križanec (hibrid), sorta, kultivar, mutant (sport v angleški vrtnarski literaturi), klon in kloniranje. Mnogokrat pisci različnih prispevkov s področja ljubiteljskega vrtnarjenja omenjene izraze zamenjujejo ali pa uporabljajo nepravilno in s tem zavajajo bralce. Izrazi družina, rod, vrsta, podvrsta in varieteta so naravne sistematske kategorije, ostali izrazi pa nimajo tolikšne sistematske vrednosti in se nanašajo predvsem na označevanje neke vrste rastline, ki posebno izstopa po določeni lastnosti, ki je lahko nastala sicer tudi po naravni poti, večinoma pa s človekovim posredovanjem in izborom, torej umetno.
Križanec ali hibrid je potomec staršev, ki imata različno dedno osnovo in nastane vedno kot produkt spolnega razmnoževanja. Križanci so torej potomci dveh vrst in s tega vidika pravzaprav zabrisujejo razlike med dvema jasno ločenima vrstama. Obstojajo naravni križanci, še mnogo več pa jih umetno ustvarja človek. Vrste kažejo zelo različno sposobnost medsebojnega križanja, nekatere vrste se križajo z lahkoto, npr, vrste rodu Primula, nekatere vrste pa se sploh ne križajo. Križanec, ki je nastal s križanjem dveh različnih vrst označujemo z x za imenom rodu, npr. Paeonia x smouthii je hibrid med vrstama P. lactiflora in P. tenufolia. Obstajajo pa tudi križanci, ki so nastali s križanjem dveh različnih rodov, vendar so taki primeri veliko redkejši od križancev med vrstama. Medrodovne križance označimo z x pred imenom rodu, npr. x Fatshedera je križanec med rodovoma Fatsia in Hedera. V agrokulturi in vrtnarstvu so nastali številni selekcionirani hibridi, ki izstopajo po barvi, obliki in velikosti cvetov ali listov, po večjih plodovih, večjem številu semen itd., odvisno od tega, kaj človek želi pridobiti.
Hibrid, ki je nastal s človekovim namernim izborom in ga človek vzgaja in razmnožuje dalje zaradi določene dobre lastnosti imenujemo kultivar ali sorta. Torej kulturne ali okrasne rastline iste vrste, ki se v določenih lastnostih razlikujejo od drugih kulturnih ali okrasnih rastlin iste vrste se imenujejo sorta (sorte pšenice, krompirja, grozdja, jabolk, okrasnih rastlin). Ime sorte se piše z veliko začetnico in se nahaja v polovičnih navednicah, npr. Hosta 'Blue Angel', Hosta 'Krossa Regal' . Do novih sort pa ne pridemo samo s križanjem temveč tudi z mutacijami, ki pa so lahko spontane ali pa jih izzove človek. Mutacija je dedna sprememba v zaporedju nukleotidov na kromosomu oziroma dedna sprememba genetskega materiala. Organizem, pri katerem se mutacija pojavi, se imenuje mutant in se razlikuje od normalnega organizma (divji tip). V angleški vrtnarski literaturi pogosto namesto izraza mutant najdemo izraz sport. Prav rod Hosta je poznan po veliki podvrženosti mutacijam, ki se kažejo zlasti v raznoliki obarvanosti in strukturiranosti listov, npr. H. 'Fire and Ice' je nastala z mutacijo H. 'Patriot', in H. 'Guacamole' je mutant (sport) H. 'Halcyon', itd.
Čistost in stabilnost določene sorte vzdržujemo z vegetativnim razmnoževanjem, to je s potaknjenci, gomolji, čebulicami ali kar z delitvijo matične rastline na manjše dele. V novejšem času pa se uporabljajo za hitro razmnožitev določene sorte tkivne kulture. Npr. slavna hosta H. 'June' je nastala kot mutant iz tkivne kulture hoste 'Halcyon'. Vse omenjene oblike razmnoževanja predstavljajo nespolno razmnoževanje, kar pomeni, da v to obliko razmnoževanja za razliko od spolnega, ni vključeno mešanje genetskega materiala, zato so potomci takega razmnoževanja, pod pogojem, da ne pride do mutacije, popolnoma enaki matični rastlini. Na tak način razmnoženo potomstvo, ki izvira iz ene same matične rastline imenujemo klon, kloniranje pa je postopek s katerim pridemo do klona. Gojitelji, kmetje ali vrtnarji, uporabljajo kloniranje za pridobitev in razmnožitev rastlin oziroma sort s prav določenim želenim znakom oziroma lastnostjo. Klon je torej skupina genetično enakih organizmov, ki so nastali z nespolnim, vegetativnim razmnoževanjem iz enega prednika ter se od tega prednika v ničemer ne razlikujejo, so mu povsem identični. Torej klon ni različek kot sem zasledil zapisano v prispevku v eni od naših revij, ki pišejo o okrasnih rastlinah pač pa nasprotno, klon je skupina enakih organizmov, tako genetsko kot morfološko (genotipično in fenotipično).

AstroKaktus.com
Navodila za gojenje
Slovar pojmov

Rod Pachypodium

Volnata uš

Lophophora williamsii, Peyotl

Kaktus

Prva o kaktusarstvu

Druga o kaktusarstvu

Slabe strani zbiranja kaktusov

Kaktusarski zakoni

Zemlja za kaktuse

Fizikalne lastnosti substratov

Kaljivost semena in dormanca

Presnova kaktusov - uvod

Presnova kaktusov - preživetje v puščavi

Presnova kaktusov - razmnoževanje

Presnova kaktusov - zgradba kaktusov

Presnova kaktusov - organi kaktusov

Presnova kaktusov - funkcija reber

Presnova kaktusov - struktura tkiv I

Presnova kaktusov - struktura tkiv II

Presnova kaktusov - koreninski sistem

Presnova kaktusov-kemijske sestavin tkiv

Procesi presnove - CAM presnova

Procesi presnove - svetloba

Procesi presnove - ohranitev vode

Presnova kaktusov - Vreme

Presnova kaktusov - Bolezni

Ogrevanje rastlinjaka

Alternativno gojenje kaktusov

Sočasno cvetenje kaktusov

Astrophytum asterias cv. Super Knipping

Vegetativno razmnoževanje havortij

Kaktusi in digitalna fotografija

Sejem FlormartMiflor v Padovi

Radioaktivnost in kaktusi

Blosfeldia liliputana Werdermann

Glivična obolenja kaktusov I

Glivična obolenja kaktusov II

Glivična obolenja kaktusov III

Glivična obolenja kaktusov IV

Glivična obolenja kaktusov V

Glivična obolenja kaktusovh VI

Glivična obolenja kaktusov VII

Glivična obolenja kaktusov VII

Frailea grahliana

Discocactus horstii Buin & Bred

Kaj je Cintia odieri

Notocactus kovaricii (Haw.) Krainz

Neolloydia lophophoroides (Werd.)And.

Prezimni kaktusi I

Prezimni kaktusi II

Prezimni kaktusi III

Prezimni kaktusi V

Prezimni kaktusi IV

Če je seme zanič VI

Če je seme zanič V

Če je seme zanič IV

Če je seme zanič III

Če je seme zanič II

Če je seme zanič I

Pediocactus papyracanthus (Engelm.) Benson I

Pediocactus papyracanthus (Engelm.) Benson II

Rod Sclerocactus II

Rod Sclerocactus I

 

Copiright - Zvone Rovšek
Domena Kaktu.si je nastala 1. aprila 2009.