Kaktu.si

Informativni center Kaktu.si

Sponzor
AstroKaktus
Portal za informiranje in obveščanje slovenskih ljubiteljev kaktusov in drugih sočnic
AstroKaktus
 
Forum Podatki Članki Koledar del Zanimivosti Povezave Zbirke Kontakt

Saguaro - Carnegiea gigantea

Carnegiea giganteaKraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Caryophyllales (klinčkovci)
Družina: Cactaceae (kaktusovke)
Poddružina: Cactoideae
Tribus: Pachycereeae
Rod: Carnegiea Britton & Rose
Vrsta: gigantea (Engelmann) Britton & Rose

Saguaro (Carnegiea gigantea) je že leta 1848 opisal George Engelmann (1809-1884) v Emory, Notes Mil. Reconnois. 158, kot Cereus giganteus, vendar sta ga Britton in Rose leta 1908 v Journal of the New York Botanical Garden 9:188 uvrstila v nov rod Carnegiea. Je monotipska vrsta v rodu in je zaradi svoje oblike najbolj znana vrsta kaktusa. Oblikuje značilno rogovilasto obliko in je pogosto predstavljen tako v literaturi, znan pa je predvsem iz ameriških western filmov kot tipična rastlina puščav. Prihaja celo do tega, da so saguari v kavbojkah predstavljeni kot rastline Nove Mehike, Utaha in Teksasa, kjer sploh ne rastejo.

Izvor imena

Rodovno ime Carnegiea izhaja po američanu Andrewu Carnegie (1835-1919), ki je podpiral raziskave in omogočil izdajo monografije "The Cactaceae" avtorjev Brittona in Rosea. Vrstno ime gigantea izvira iz grščine (gigas-velik, ogromen). Rastline zrastejo namreč preko 12 metrov v višino, zato so dobile tako ime. Domače ime saguaro (sahuaro) se je v angleščino preneslo iz španščine. Domorodci plemena Seri iz severozahodne Mehike ga imenujejo mojépe.

Saguaro raste v puščavi Sonora v Arizoni in mehiškem delu Sonore, v manjšem področju Spodnje Kalifornije v puščavi San Felipe in v zelo majhnem področju Kalifornije. Saguarov cvet in saguaro sta simbol Arizone.

Saguaro je zelo počasi rastoča rastlina. V prvih 50 letih zraste le do višine pol metra in potrebuje 75 let, da iz glavnega stebla začnejo izraščati prve veje. Te običajno poženejo, ko kaktus preraste grmovje, v katerem se zaseje. Rast je odvisna od količine padavin, tako da tisti iz suhih delov Arizone rastejo dvakrat počasneje kot na primer v okolici Tucsona v Arizoni. Je eden od redkih stebričarjev, ki raste tako severno in lahko prenaša nočne temperature do -12 st.C. Doseže starost preko 150 let. Največji izmerjeni saguaro raste v Maricopa County v Arizoni in meri 13,8 m v višino.

Saguaro je sorazmerno dobro raziskan kaktus. Na rastiščih saguara pade običajno zelo malo padavin, vendar rastlina razvije zelo plitve korenine, s katerimi je sposobna v nekaj urah posrkati večino razpoložljive vode iz zemlje. Tako zadostuje le 15 mm padavin, da kaktus s koreninskimi laski vpije vodo in jo shrani v sočnem tkivu. Po rehidraciji se vidno razširi, kar omogoča rebrasta oblika.

Razmnoževanje

Saguaro se lahko razmnoži s semenom. Ukoreninjanje vej je v večini primerov neuspešno.

Saguaro v svojem življenju tvori na milijone semen, vendar to kali le v zelo redkih ugodnih sezonah. Možnost preživetja male rastline je odvisna od mesta, kamor seme pade in od frekvence padavin. Sejanec lahko preživi le v senci grmovja in mora prejeti v prvih mesecih življenja občasne padavine, sicer zaradi suše odmre. Po prvih 50 dneh življenja lahko preživi le 9 dni suše, po 200 dneh življenja pa že 100 dni. Vendar je dovolj, da v življenju saguara preživi le ena rastlina od milijonov sejancev, da se vrsta ohrani. Da je preživetje mlade rastline odvisno od rednih padavin, so ugotovili iz primera umetnega nasada arizonskih saguarov v zahodni Kaliforniji, kjer so padavine obilnejše, vendar bolj redke. Odrasle rastline so tam preživele, mladih rastlin pa ni, ker kmalu po kalitvi semena odmrejo.

Cvetovi saguara so belo rumeni, nočni, vendar ostanejo odprti tudi čez dan. Rastlina cveti od aprila do junija. Je tujeplodna vrsta, za oploditev poskrbijo razne nočne živali kot so netopirji, ki sesajo nektar iz cvetov. Dnevni opraševalci so večinoma ose, čmrlji in čebele. Plodovi se razvijejo v koncu junija. So rožnati, vsebujejo pa do 2000 semen. Seme je v sladki pulpi, ki je užitna in jo cenijo tako živali kot tudi prebivalci puščave.

Visoke veje saguara omogočajo skrivališča raznim živalim, predvsem ptičem. Na saguarih gnezdijo rumene žolne (Melanerpes uropygialis), škrlatne obvodne lastovke (Progne subis), vrste škorcev (Carpodacus mexicanus) in razni detli, ki izdolbejo luknje v zgornjem delu stebla rastline in si v njih ustvarijo gnezda. Rumene žolne vsako leto izdolbejo nova gnezda, zato se v starih luknjah naselijo druge živali. Luknje so globoke, zato rastlina tvori na stenah lukenj kalus, ki oleseni. Po odmrtju rastline ostane tkivo v obliki nekakšnih čevljev, ki so jih staroselci uporabljali kot posode.

Zaščita rastlin

V Arizoni, kjer je saguaro nacionalno drevo, je prepovedano kakorkoli poškodovati ali uničevati saguare. Za gradnjo hiš mora lastnik zemljišča pridobiti posebno dovoljenje za odstranitev teh raslin. Carnegiea gigantea je uvrščena na CITES seznam App. II.

Uporaba

Les. ki nastaja v kambiju rastline, so uporabljali domačini za gradnjo. Obstajajo tudi govorice o zdravilnosti tkiva saguarov- Pleme Pima je uporabljalo tkivo za povečanje mleka doječih mater po rojstvu otrok. Rebra mrtvih rastlin so uporabljali kot opornice pri zlomih.

Varietete

Carnegiea gigantea fa. aberrans P.V. Heath, Calyx 2 (3): 108 1992
Carnegiea gigantea fa. cristata P.V. Heath, Calyx 2 (3): 108 1992

Vrste v rodu Carnegiea

Carnegiea euphorbioides (Haworth) Backeberg
Carnegiea euphorbioides var. olfersii (Salm-Dyck) P.V. Heath
Carnegiea fulviceps (F.A.C. Weber ex K. Schumann) P.V. Heath
Carnegiea gigantea (Engelmann) Britton & Rose
Carnegiea gigantea f. aberrans P.V. Heath
Carnegiea gigantea f. cristata P.V. Heath
Carnegiea laui P.V. Heath
Carnegiea macrocephala (F.A.C. Weber ex K. Schumann) P.V. Heath
Carnegiea mezcalaensis (H. Bravo Hollis) P.V. Heath
Carnegiea mezcalaensis var. multiareolata (E.Y. Dawson) P.V. Heath
Carnegiea nova P.V. Heath
Carnegiea polylopha (DC.) P.V. Heath
Carnegiea scoparia (Poselger) P.V. Heath
Carnegiea squamulosa (Scheinvar & Sanchez-Mej.) P.V. Heath
Carnegiea tetetzo (J.M. Coulter) P.V. Heath
Carnegiea tetetzo var. nuda (E.Y. Dawson) P.V. Heath

Viri

The International Plant Names Index http://www.ipni.org/

Nobel & Gibson, The Cactus Primer

David Hunt, CITES Cactaceae Checklist

Native American Medicinal Plants: An Ethnobotanical Dictionary By Daniel E. Moerman http://www.timberpress.com/books/native_american_medicinal_plants/moerman/9780881929874

AstroKaktus.com
Navodila za gojenje
Slovar pojmov

Rod Pachypodium

Volnata uš

Lophophora williamsii, Peyotl

Kaktus

Prva o kaktusarstvu

Druga o kaktusarstvu

Slabe strani zbiranja kaktusov

Kaktusarski zakoni

Zemlja za kaktuse

Fizikalne lastnosti substratov

Kaljivost semena in dormanca

Presnova kaktusov - uvod

Presnova kaktusov - preživetje v puščavi

Presnova kaktusov - razmnoževanje

Presnova kaktusov - zgradba kaktusov

Presnova kaktusov - organi kaktusov

Presnova kaktusov - funkcija reber

Presnova kaktusov - struktura tkiv I

Presnova kaktusov - struktura tkiv II

Presnova kaktusov - koreninski sistem

Presnova kaktusov-kemijske sestavin tkiv

Procesi presnove - CAM presnova

Procesi presnove - svetloba

Procesi presnove - ohranitev vode

Presnova kaktusov - Vreme

Presnova kaktusov - Bolezni

Ogrevanje rastlinjaka

Alternativno gojenje kaktusov

Sočasno cvetenje kaktusov

Astrophytum asterias cv. Super Knipping

Vegetativno razmnoževanje havortij

Kaktusi in digitalna fotografija

Sejem FlormartMiflor v Padovi

Radioaktivnost in kaktusi

Blosfeldia liliputana Werdermann

Glivična obolenja kaktusov I

Glivična obolenja kaktusov II

Glivična obolenja kaktusov III

Glivična obolenja kaktusov IV

Glivična obolenja kaktusov V

Glivična obolenja kaktusovh VI

Glivična obolenja kaktusov VII

Glivična obolenja kaktusov VII

Frailea grahliana

Discocactus horstii Buin & Bred

Kaj je Cintia odieri

Notocactus kovaricii (Haw.) Krainz

Neolloydia lophophoroides (Werd.)And.

Prezimni kaktusi I

Prezimni kaktusi II

Prezimni kaktusi III

Prezimni kaktusi V

Prezimni kaktusi IV

Če je seme zanič VI

Če je seme zanič V

Če je seme zanič IV

Če je seme zanič III

Če je seme zanič II

Če je seme zanič I

Pediocactus papyracanthus (Engelm.) Benson I

Pediocactus papyracanthus (Engelm.) Benson II

Rod Sclerocactus II

Rod Sclerocactus I

 

Copiright - Zvone Rovšek
Domena Kaktu.si je nastala 1. aprila 2009.