Informativni center Kaktu.si

Resasta karaluma

Kraljestvo: Plantae
Deblo: Tracheophyta
Razred: Gentianales (sviščevci)
Družina: Apocinaceae (pasjestrupovke)
Poddružina: Asclepiodieae
Rod: Caralluma
Vrsta: fimbriata
Znanstveno ime: Caralluma fimbriata Wallich 1830

Caralluma fimbriata je rastlina iz družine svilničevk. Opisal jo je Nathaniel Wallich (1786-1854) v Pl. Asiat. Rar. 1: 7, t. 8. leta 1829 (3). Literatura te vrste ne navaja pogosto, verjetno zato, ker je distinktivna vrsta. Večina njenih sorodnic je namreč razširjena predvsem po Afriški celini in na arabskem polotoku. Njena domovina sta Indija in Burma. Pogosto se napačno obravnava kot kaktus (1). Svilničevke rastejo po celem svetu, vendar so med zbiralci in gojitelji rastlin najbolj popularne afriške sukulentne svilničevke. Zaradi tega je Caralluma fimbriata slabše opisana kot druge vrste karalum. Ima rdečerjave cvetove, ki neprijetno dišijo in z vonjem privabljajo muhe, ki so oplojevalke teh rastlin. Na cvetovih so drobna vlakna, pa katerih je rastlina dobila ime (lat. fimbriatus - resast).

Slika: Caralluma fimbriata iz Haresha, Satara Maharashkra, Indija. (C) - http://www.cactus-mall.com/stapeliad/C_fimbriata.jpg

Znana imena

Kullee mooliyan, kallimudayan (tamilsko)
Karallamu (Telegu)
Yugmaphallottama (sanskrit)
Ranshabar, makad shenguli, shindala makadi (marati)

Sinonimi

Caralluma ascendens (2).

Uporaba

Caralluma fimbriata je še ena od rastlin, ki jo uporablja ljudska medicina. Ima zanimivo lastnost, da zmanjšuje apetit, zato je postala podobno kot Hoodia gordonii osnova za preparate za hujšanje. Caralluma fimbriata raste v Indiji in jo tamkajšnji domorodci uporabljajo za zmanjševanje teka. To je bilo potrebno v obdobjih lakote in med dolgotrajnim lovom.

V času pomanjkanja se stebla Caralluma fimbriata uporabljajo kot zelenjava, tako surova kot kuhana z začimbami. Na jugu Indije se med revnimi prebivalci še vedno uporablja kot hrana, ker zmanjša tek in poveča vzdržljivost delavcev.

Na območjih Kolli hribovja na jugu Indije se Caralluma fimbriata uporablja vsakodnevno kot hrana. V suhih predelih Andhra Pradesha se uporablja za pripravo enoločnic z začimbami in zelenjavnih omak. V zahodni Indiji je Caralluma fimbriata znana kot hrana revežev. Stebla se skuhajo in posolijo, delujejo pa kot supresiv lakote. Prav tako je rastlina znana v plemenih Kerala v južni Indiji kot zelenjava, ki zmanjša tek in lakoto. Na podoben način se uporablja tudi na drugih polsuhih področjih indije.

Delovanje

Caralluma fimbriata naj bi blokirala delovanje nekaterih encimov in posredno nastajanje tolšče na ta način, da ta hitreje izgoreva. Ker ima danes pol ameriških prebivalcev težave s preveliko telesno težo, je tudi ta rastlina postala industrijsko in komercialno pomembna. Rastlina poleg hranilnih snovi vsebuje glikozide, flavonske glikozide, grenčine in saponine. Preganski glikozidi povzročijo zmanjšanje želje po hrani, flavonski glikozidi pa menda delujejo kot antioksidanti, ti pa delujejo pomlajevalno na kožo, proti revmi in drugim simptomov staranja.

Rastlino v domovini uporabljajo presno ali kuhajo kot pripravek, ki nima toksičnih stranskih učinkov. V Ameriki sledi rastline predelane v ekstrakt pakirajo v obliki tablet in kapsul. Učinek snovi v Caralluma fimbriata je potrjen z raziskavami na ljudeh.

Sesavine

Glavne fitokemične sestavine Caralluma fimbriata so pregnanski glikozidi, flavonski glikozidi, megastigmanski glikozidi, grenčine, saponini in druge komponente. Sestavine so karatubersid A, karatubersid II, bukerosid I do X, tomentogenin, sitosterol, luteolin-4-neohesperidosid in kamferol-7-0- neohesperidosid (2)

1: What you need to know about CarallumaFimbriata: http://thyroid.about.com/od/loseweightsuccessfully/a/caralluma.htm

2: Caralluma fimbriata - Food and Drug Administration: http://www.fda.gov/ohrms/dockets/dockets/95s0316/95s-0316-rpt0252-08-exhibit-02-vol184.pdf

3: IPNI Caralluma fimbriata: http://www.ipni.org/ipni/simplePlantNameSearch.do;jsessionid=C70E7F75C5D446FA9808735689A103CD?find_wholeName=Caralluma+fimbriata&output_format=normal&query_type=by_query&back_page=query_ipni.html